Franja

ἀνταγωνιστής, οῦ, ὁ protivnik, nasprotnik, tekmec, sovražnik.

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀντι-πολέμιος 2 ἀντι-πόλεμος 2 sovražen, subst. ὁ sovražnik.

ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.

ἀπο-δείκνῡμι, -δεικνύω [fut. ἀποδείξω, ion. ἀποδέξω, aor. -έδεξα; pf. -δέδεγμαι] 1. act. a) kažem, objavljam νόμους, ἀποδειχθείς in ἀποδεδειγμένος očiten, priznan (sovražnik); izkazujem, kažem, λόγον račun; b) dokazujem τινὰ μωραίνοντα, razvijam; c) na-, odkazujem; pridobivam πεδίον, izvršujem ἔργα; d) izročam, dajem, posvečujem βωμόν; e) napravljam, izbiram, postavljam, imenujem koga za kaj τινά τι. 2. med. a) γνώμην(pa tudi brez γνώμην) izrekam, razodevam svoje mnenje; b) ἔργον izvršujem, napravljam.

ἀ-φρήτωρ, ορος, ὁ (φρήτρη) ep. sovražnik svojega rodu, odljuden, nedružen.

γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.

δάϊος 3 in ep. δήιος (δαίω) 1. ep. poet. žgoč, plamteč, švigajoč, poguben, strašen, sovražen; subst. ὁ sovražnik, neprijatelj. 2. poet. nesrečen, beden.

διάφορος 2 1. (δια-φέρω) a) različen, πολλά v mnogih stvareh, raznovrsten; b) odličen, izvrsten, τινός pred kom. 2. (δια-φέρομαι) različnega mišljenja, nesložen, sovražen; subst. ὁ διάφορος sovražnik, nasprotnik; τὸ διάφορον in pl. 1. razlika. 2. povod za razpor, razpor, nesloga, prepir. 3. korist, dobiček. – adv. διαφόρως različno.

δυσμενέων pt. ep. δυσ-μενής 2 (μένος) sovražnega mišljenja, sovražen; subst. ὁ sovražnik. – adv. δυσμενῶς ἔχω τινί (πρός τινα) sovražen sem komu.

ἐκ-πολεμέω, -όω 1. začnem vojsko odkod; zapletem v vojsko, naščuvam k vojski, razprem τινά τινι ali πρός τινα. 2. pass. razprem se, postanem sovražnik.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐνστάτης, ου, ὁ (ἐν-ίσταμαι) nasprotnik, sovražnik.

ἐπι-φοιτάω, ion. -έω 1. prihajam, zahajam h komu, obiskujem τινί, ἔς τι vdiram kot sovražnik. 2. prihajam pozneje.

ἔφ-εδρος 2 (ἕδρα) 1. sedeč, jahajoč na τινός. 2. sedeč poleg česa, prežalec, zalezovalec; ἔφεδρός εἰμι zalezujem, τινὶ βασιλεύς naslednik na prestolu. 3. a) nov nasprotnik (dokler sta se v borilnicah dva borila, je sedel tretji borilec in čakal izida boja, da se je potem boril z zmagalcem); b) skriven sovražnik.

ἐχθ-ρός 3 (ἔχθος) [comp. ἐχθίων, sup. ἔχθιστος, poet. tudi ἐχθρότατος] 1. adi. mrzek, zoprn, neprijazen, sovražen, nasproten; τὰ μητρὸς ἔχθιστα συμβέβηκεν materino srce mi je največji sovražnik (me zelo sovraži). 2. subst. protivnik, nasprotnik, sovražnik, neprijatelj. – adv. ἐχθρῶς, comp. ἐχθροτέρως, ἐχθρῶς ἔχω τινί sovražnik sem komu.

λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.

Λυκοῦργος, ὁ, ep. Λυκό-οργος, ὁ 1. kralj Edoncev v Trakiji, Bakhov sovražnik. 2. spartanski zakonodajalec. 3. atenski govornik, Demostenov vrstnik.