Franja

ἄ-κληρος 2 (κλῆρος) brez dediščine ali deleža, siromašen, ubog.

ἀ-κτήμων, ονος, ὁ, ἡ (κτῆμα) ep. ubog, siromašen.

ἀ-λήιος 2 (λήιον) ep. brez polja, nepremožen, siromašen; οὐκ ἀ. zelo bogat.

ἄ-μοιρος 2 (μοῖρα) 1. nedeležen, brez deleža, brez česa ὕβρεως. 2. siromašen, nesrečen.

ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.

αὖος 2 [Et. iz sauso-s, slov. suh, lat. sūdus iz susodos; gršk. še αὐστηρός] ep. 1. posušen, suh; o glasu: zamolkel. 2. ubog, siromašen.

ἀ-χρήματος 2 (χρήματα) ion. brez denarja, ubog, siromašen.

γλίσχρος 2 [Et. kor. glei-t-; lat. glūten, inis, klej; nem. kleben, Kleister; slov. glena, Schleim, glina; gršk. γλοιός, γλίχομαι] smolnat, klejnat, (pri)lepljiv, žilav, trd, skop, varčen, siromašen, vztrajen; – adv. γλίσχρως komaj, pičlo, jedva.

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).

κατα-δεής 2 (κατα-δέω) ubožen, siromašen. – adv. καταδεῶς, comp. καταδεέστερον ubožneje, manj, slabeje, οὐδένων nič manj nego kdo drugi.

λῡπηρός 3, ep. ion. tudi λυπρός 3 (λυπέω) 1. act. a) žaleč, boleč, nadležen, težaven, neprijeten, mrzek, skeleč; b) siromašen, reven, nerodoviten, τὰ λυπηρά težave, težkoče, nadloge. 2. pass. žalosten, užaljen, pobit, nesrečen.

μέλεος 3 in 2 [Et. iz μέλεσος] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ničeven. 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, τινός v čem.

πένης, ητος, ὁ (πένομαι) [comp. πενέστερος, sup. πενέστατος] ubog, siromašen, reven.

πτωχός 3 in 2 [Et. sor. πτώσσω, prv. pom. prihuljen] 1. ubog, da prosi, siromašen; subst. ὁ berač, prosjak NT. 2. beraški, prosjaški δίαιτα.

ταπεινός 3 [Et. iz kor. tap, stiskati, tlačiti] 1. nizek, raven, plan. 2. o stanu: nizek, majhen, siromašen σχῆμα, neznaten, ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah. 3. a) o mišljenju: ponižen, vdan, skromen, zmeren, pokoren; b) pobit, malodušen; c) preprost, podel.

φαῦλος 3 in 2 φλαῦρος 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, ubog, siromašen ἱμάτιον, σιτία, ποτά, ἀσπίδες navaden (ki jih kdo ravno ima); o osebah: nizkega rodu, navaden, οἱ φαῦλοι preprosti (navadni ljudje), οἱ φαυλότατοι najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak ἐρώτημα; c) majhen, neznaten, brezpomemben ἀρχή, grd τὸ εἶδος, prazen ἔπη; στρατιά neznaten, majhen, φαῦλα ἐπιφέρω navajam stvari, ki so brez pomena. 2. a) slab, neraben, brez vrednosti τείχισμα, ἆρα φαύλη ἂν εἴη ἡ ἀποδημία ali bi bila to slaba selitev?; b) o osebah: α.) nesposoben, neraben, zanikaren, neizvežban, neizobražen τὰ γράμματα, φαῦλος τὴν γνώμην nerazsoden; slab τοξότης; β.) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. – τὸ φαῦλον malopridnost, hudobija. 3. adv. φαύλως in φλαύρως ἀκούω obrekujejo me, sem na slabem glasu, πράττω sem nesrečen, ἔχω slabo se mi godi, τὴν τέχνην φλαύρως ἔχω sem neizkušen (nevešč) v umetnosti.