Franja

ἀγλαΐα, ἡ, ion. -ίη (ἀγλαός) [dat. ἀγλαΐηφι] 1. blesk, krasota, sijaj(nost) lišp. 2. lepota, radost. 3. (nav. pl.) ošabnost, gizdavost, oholost.

ἄνθος, ους, τό cvetlica, cvet; pren. sijaj, nakit, cvet vojske; μανίας višek blaznosti.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

γάνος, ους, τό (γάνυμαι) poet. 1. lesk, sijaj, kras. 2. okrepčava, krepilo, poživilo.

ἐπιφάνεια, ἡ 1. prikazen, prikazanje, prihod (Kristusov) NT. 2. sijaj, ugled, čast, slava.

ζῆλος, ὁ (in τό) [Et. idevr. jā-los, sor. ζημία] 1. a) vnema, vnetost, gorečnost, marljivost, občudovanje, teženje za čim, tekmovanje; b) ljubosumnost, zavist, nevoščljivost, ζήλῳ z zavistjo, nevoščljivostjo. 2. predmet zavisti, sijaj, sreča, ἀνθ' ὅσου ζήλου prej tako zavidana.

κῦδος, εος, τό [Et. iz qūdos, slov. čudo (iz qeudos), čuti, čujem] 1. slava, čast, sijaj, moč, ponos, samozavest, dika Ἀχαιῶν. 2. uspeh, sreča, blagoslov.

λαμπρότης, ητος, ἡ 1. blesk, sijaj(nost), kras(ota), sijajna prikazen, trošek, potrata; NT svetloba ἡλίου. 2. slava, ugled, čast.

μεγαλειότης, ητος, ἡ veličastvo, sijaj(nost).

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

πολυτέλεια, ἡ, ion. -είη veliki stroški, potratnost, sijaj(nost).

πρόσχημα, ατος, τό (προ-έχω) kar kdo pred seboj drži: 1. kras, lišp, lepotičje, sijaj, ponos τινός, dostojanstvo. 2. izgovor, pretveza, slepilo, πρόσχημα ποιέομαι izgovarjam se, delam se, kakor da, na videz kaj delam ὡς; πρόσχημα (abs. acc.) pod pretvezo.

σεμνότης, ητος, ἡ (σεμνός) dostojanstvo, vzvišenost, resnobnost NT, veličastvo, slovesnost, svečanost; sijaj, ponos.

στεροπή, ἡ, dor. -πά ep. in poet. lesk(etanje), blisk, sijaj, žar.

στιλβότης, ητος, ἡ στιλπνότης, ητος, ἡ svetlost, svetloba, lesk, sijaj.

σχῆμα, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.

τρυφή, ἡ (θρύπτω) 1. razkošnost, požrešnost, mehkužnost. 2. prevzetnost, napuh, ošabnost, sijaj.

φαντασία, ἡ 1. predstava; pojav, prikazen, podoba, slika (v duši), predočitev, domišljija. 2. blesk, sijaj NT.

φέγγος, ους, τό = φάος luč, solnčna (dnevna) svetloba, sijaj, dan, ogenj; pl. φέγγη stražni ogenj.

φιλοτῑμία, ἡ, ion. -ίη 1. želja po časti, častihlepnost, častilakomnost, slavohlepnost, tekma, marljivo prizadevanje τινός, ἐπί τινι, περί τινος; tudi: trmoglavost φιλοτιμίη κτῆμα σκαιόν. 2. stvar, ki se tiče časti, častna zadeva, čast, pravica do odlikovanja, φιλοτιμίαν ἔχει τινί dela komu čast. 3. radodarnost, darežljivost, velikodušnost, plemenitost, sijaj.