Franja

ἐμβολή, ἡ (ἐμ-βάλλω) 1. met, lučaj, strel, ladijski rilec, glava zidodera (ovna). 2. a) vpad, naval, napad; b) vhod, klanec, prelaz; ustje, izliv (reke).

ἔμβολον, τό ἔμβολος, ὁ (ἐμ-βάλλω) 1. klin, zagozda. 2. a) ladijski rilec, oven; b) = rostra, govorniški oder. 3. klinasti bojni red, klinasta pokrajina (zemeljsko stegno) med dvema rekama. 4. = ἐπιστύλιον tramovje stebrov, arhitrav.

μυκτήρ, ῆρος, ὁ (gl. ἀπο-μύσσω) nozdrv, nosnica, rilec; pl. nos.

παρεξ-ειρεσία, ἡ sprednji del ladje, ladjin rilec.

προνομαία, ἡ (προ-νέμω) slonov rilec.

πρῷρα, ἡ, ion. πρῴρη [Et. iz πρωϝαιρα, πρωϝαρjα, od prwo-s, prejšnji, slov. prvi] sprednji del, nos ali rilec ladje. – adv. πρῴραθεν na sprednjem krnu, s sprednjega krna.

ὑό-πρῳρος 2 (πρῷρα) ναῦς s sprednjim krnom, ki je bil kakor prašičev rilec navzgor zavit.