Franja

ἀ-λᾰός 3 (λάω vidim), slep, slepilen; ἕλκος, rana, ki povzročuje slepoto.

ἀνταῖος 3 (ἄντα) poet. nasproten, spredaj, sovražen; πληγή rana na prsih; ἀνταίαν μ' ἔπαισε (πληγήν) ranil me je spredaj (= smrtno).

βλῆμα, ατος, τό (βάλλω) ion. met, vržek, strel, rana.

δια-κοπή, ἡ (δια-κόπτω) razsekanje, globoka (zevajoča) rana.

ἕλκος, ους, τό [Et. lat. ulcus iz ełkos.] 1. rana, ulje. 2. nesreča, škoda.

καίριος 3 in 2 (καιρός) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, πληγή: smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez πληγή: ἡ καιρίη smrtonosni udarec, τὸ καίριον nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ἐν καιρίῳ, κατὰ καίριον na smrtnonevarnem mestu. 2. čas. o pravem času στείχω, δέος, pravočasen, primeren, pravi δρᾶν, φρονέω, εἶπον; πρὸς τὸ καίριον πονέω pomagam o pravem času.

νόσος, ἡ, ion. νοῦσος 1. a) bolezen, bolehavost, kuga, pomor; b) blaznost θεία νόσος; ἱερά padavica; c) (νοσηλεία) gnojna rana. 2. pren. a) zlo, nesreča, muka, bolečina; strast, napaka, greh, hudobija; b) o osebah: poguba, kuga, nesreča νόσος πόλεως.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

οὐλή, ἡ [Et. iz ϝολνα, lat. volnus, eris] (zaceljena) rana, brazgotina.

πληγή, ἡ, dor. πλᾱγά, ἡ πλῆγμα, ατος, τό poet. (πλήσσω) 1. NT udar(ec), sunek. 2. rana. 3. pretep. 4. NT nesreča, nezgoda, šiba božja, kazen, Διός strela, blisk, grom.

στίγμα, ατος, τό (στίζω) vbod(ljaj), pika, vžgano sramotno znamenje, madež; NT rana.

σφαγή, ἡ (σφάζω) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kjer se je žival zaklala).

τομάω (τομή) potrebujem prereza; πῆμα τομῶν rana, ki se mora izrezati.

τομή, ἡ, dor. τομᾱ́ (τέμνω) 1. izrezovanje, žaganje; rez, urez, udar(ec), rana. 2. sečna (obsekana) plošča, rkelj, štor, konec bruna δοκῶν; τομὴν τέμνω povzročim razkol.

τραῦμα, ατος, τό, ion. τρῶμα (τιτρώσκω) 1. rana, poškodba, razpoka, luknja, skozi katero sili voda v ladjo. 2. izguba, poraz, polom.

τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.

ὠτειλή, ἡ [Et. iz ὀ-ϝα-τειλή, kor. wen, nem. Wunde, wund (got. win-nan = (bolečine) trpeti)] rana; brazgotina, zarastek.