-
ἀν-έλπιστος 2 (ἐλπίζω) 1. nenaden, nepričakovan. 2. ne upajoč, brez upanja, obupen; βίοτος brezupen; τινός obupavajoč nad čim; ἀνέλπιστόν τινα καταστῆσαι vzeti komu vse upanje; πρὸς τὸ ἀνέλπιστον τραπέσθαι obupati; τὸ ἀνέλπιστον nepričakovana prikazen, obup. – adv. ἀνελπίστως ἔχω obupavam.
-
ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seqwnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.
-
ἀποκάλυψις, εως, ἡ razodetje, odkritje; ἐθνῶν razsvetljenje, prikazen κυρίου NT.
-
δόκημα, ατος, τό (δοκέω) poet. 1. prikazen. 2. dozdevek, mnenje.
-
εἴδωλον, τό (εἶδος) 1. podoba, slika, senca, mamilo, prikazen, duh. 2. posnetek, malik NT.
-
ἐν-ύπνιον, τό sanje, prikazen v sanjah NT.
-
ἐπιφάνεια, ἡ 1. prikazen, prikazanje, prihod (Kristusov) NT. 2. sijaj, ugled, čast, slava.
-
λαμπρότης, ητος, ἡ 1. blesk, sijaj(nost), kras(ota), sijajna prikazen, trošek, potrata; NT svetloba ἡλίου. 2. slava, ugled, čast.
-
μορφή, ἡ postava, podoba, oblika, lik, prikazen, zunanjost, lepota (telesa, govora), milina.
-
ὄμμα, ατος, τό [Et. iz ὄπμα; idevr. oqw-mn̥, slov. oko, gl. ὄσσε] 1. oko, pogled, obraz, obličje, ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, κατ' ὄμματα pred očmi, pred obličjem, φήμης ὄμμα vesela novica. 2. kar se vidi, pogled, prikazen, prizor.
-
ὄνειρος, ὁ ὄνειρον, τό, gen. ὀνείρατος itd., pl. ὀνείρατα, τά sen, sanje, prikazen v sanjah.
-
ὀπτασία, ἡ prikazen NT.
-
ὅρᾱμα, ατος, τό (ὁράω) ὅρᾱσις, εως, ἡ 1. pogled, vid. 2. kar kdo vidi, prizor, prikazen.
-
ὄψις, εως, ἡ, ion. -ιος (gl. ὄψομαι) 1. vid, pogled, oko, εἰς ὄψιν ἦλθον prišel sem pred oči, ὄψει z očmi, s pogledom, ἐν ὄψει pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, ὄψιν na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija.
-
σκιᾱγραφία, ἡ senčna podoba, prikazen, mamilo, slepilo.
-
τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.
-
ὕπαρ, τό indecl. 1. resničnost, resnična (vidna) prikazen. 2. adv. v resnici, zares; bedé, čuječ.
-
φαντάζομαι pass. [fut. φαντασθήσομαι, aor. ἐφαντάσθην] 1. postajam viden, pokažem se, pojavljam se, τὸ φανταζόμενον prikazen NT. 2. kažem se v lepi opravi, dičim se, ponašam se, šopirim se.
-
φαντασία, ἡ 1. predstava; pojav, prikazen, podoba, slika (v duši), predočitev, domišljija. 2. blesk, sijaj NT.
-
φάντασμα, ατος, τό (φαντάζομαι) 1. prikazen, pojav, podoba, slika, predstava. 2. prikazen v sanjah, duh, strah NT.