Franja

ἀ-κρᾱ́αντος 2 ep., poet. ἄκραντος 2 (κραιαίνω) nedovršen ἔργον, nestorjen, neresničen (ἄκραντα ἀκούω), neizpolnjiv, brezuspešen, prazen, neuresničen. – neutr. pl. ἄκραντα kot adv. brez uspeha, ὁρμᾶν.

ἀκριτό-μυθος 2 ep. zmedeno, nezmiselno govoreč; klepetač; ὄνειροι prazen, ničev, nezmiseln.

ἅλιος³ 3 ep. poet. zaman, zastonj, brezuspešen, ničeven, prazen.

ἀνεμώλιος 2 (ἄνεμος) ep. vetroven, vetrn, ničev, zaman, brezuspešen, prazen; ἀνεμώλια βάζω govorim v veter (= prazno, puhlo).

ἄ-πληστος 2 (πίμπλημι) 1. neizpolnjen, prazen. 2. nenasiten, lakomen, neizmerno velik χαρά.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀπο-φώλιος 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen; malovreden, εὐναί brez otrok; ἀποφώλια εἰδώς prazne glave, neumen.

δαιμονάω (δαίμων) sem besen, obseden, muči me prazen strah.

δέος, δέους, ep. δείους, τό 1. strah, bojazen, skrb; τινός pred kom ali čim; ὑπὸ δείους od strahu; δέος ἴσχετε μηδέν ne dajte se preplašiti; τεθνάναι τῷ δέει τινά umirati od strahu pred; ἀδεὲς δέος δεδιέναι delati si prazen strah; δέος ἐστὶ μή (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; ἐπεὶ οὔ τοι ἔπι δέος ker se ti ni nikogar bati.

διά-κενος 2 v sredi prazen; τὸ διάκενον prazen prostor (v sredini), praznina, nezastražen prostor.

δια-λείπω 1. trans. pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, διελέλειπτο bil je prazen prostor vmes, οὐ πολὺν χρόνον (πολὺ) διαλιπών črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, οὐ διέλιπε καταφιλοῦσα ni nehala poljubovati. 2. intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem ἀπό τινος; διαλιπὼν συχνόν precej narazen, πίτυες διαλείπουσαι v presledkih (narazen) stoječe smreke, τὸ διαλεῖπον prazen prostor, presledek; διαλιπόντων ἐτῶν τριῶν po treh letih.

ἐτώσιος 2 (ἐτός) ep. brezuspešen, ničev, prazen, brezkoristen, nepotreben, zastonj.

ἠλέ-ματος 2 (ἠλεός, μέμαα) prazen, ničev, nespameten.

ἠλίθιος 2 (ἠλεός) 1. nespameten, neumen, bedast. 2. prazen, ničev.

κενε-αυχής 2 (αὐχέω) ep. prazen, ničemuren bahač, širokoustnež.

κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.

κενο-τάφιον, τό (τάφος) prazen grob (brez mrliča), častni grob ali spomenik.

κενόω (κενός) [fut. ion. κεινώσω] 1. act. a) izpraznjujem, (o)pustošim, oropam česa; b) uničujem καύχημα NT; c) zapuščam λόχμην. 2. pass. izpraznjujem se, izmiram, pomiram; NT sem, postanem prazen πίστις.

κοῦφος 3 1. a) lahek πούς, ne težeč, ἐσθῆτες, ὅπλα, ne obtežen, lahko oborožen; b) hiter, uren, okreten πρὸς τὸν δρόμον; c) lahkomiseln, nestanoviten ἀφροσύνη. 2. majhen, neznaten, prazen σκιά, ničev ἐλπίς, miren, rahel πνεύματα. – adv. κούφως lahko, ἐσκευασμένος lahko oborožen, φέρω κούφως συμφοράς; comp. κουφότερον lažjega srca.

κωφός 3 (gl. κηφήν) 1. top, topoglav, skrhan, slab βέλος, nem, tih, zamolklo bobneč κῦμα, neobčutljiv γαῖα. 2. a) nem, gluh, gluhonem NT; b) neumen, neveden; c) prazen, ničev, pozabljen ἔπη.