Franja

ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.

ἀναλογία, ἡ (ἀνάλογος) pravo razmerje, skladnost, soglasje, sorazmerje, analogija.

ἁρμονία, ion. -ίη (ἁρμόζω) 1. a) zveza, sklep, sklad, stik; b) spona, vezilo. 2. pogodba, zveza, ἐπίσκοπος ἁρμονιάων. 3. pravo razmerje, sorazmerje, skladnost. 4. soglasje, blagoglasje, harmonija, skladba, pesem.

ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).

δικαιόω, δικαιέω (δίκαιος) 1. naredim kaj pravično, posvetim τὸ βιαιότατον. 2. a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim. 3. sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ἔκ τινος, ἐμαυτόν delam se pravičnega; pass. opravičim se.

δικᾱνικός 3 1. ki pozna pravo, izveden v postavah (pravu); subst. ὁ odvetnik, pravoslovec, zagovornik, ἡ δικανική(sc. τέχνη) zagovorniška umetnost. 2. prevzeten, obširen, dolgočasen.

δοκιμάζω [fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.

ἔν-ορκος 2 1. s prisego zavezan, zaprisežen, οὐκ ἀξιῶ σε ἔνορκον θέσθαι nočem te s prisego zavezati, zapriseči, ἔνορκον ποιοῦμαι prisežem. 2. s prisego potrjen, posvečen; θεῶν δίκα s prisego posvečeno božje pravo, ἔνορκόν ἐστί τινι nekdo je s prisego zavezan.

ἐπ-ανορθόω [z dvojnim augm. ἐπηνώρ-θουν, -ωσα] 1. act. postavljam zopet pokoncu, obnavljam, popravljam, dovedem na pravo pot, posvarim, pomagam komu, podpiram koga τινά, τὰς ἀπορίας odvrnem. 2. med. popravljam svoje.

ἐπι-στρέφω I. act. 1. trans. a) obrnem koga proti komu; pren. potegnem k sebi, zahtevam, ὡς πρὸς τί πίστιν τήνδ' ἐπιστρέφεις; čemu zahtevaš od mene tako silno to poroštvo; b) obračam kaj ναῦς, νῶτον, odbijem, zapodim nazaj αὐτούς; pass. spravim nazaj na pravo pot, izpreobrnem τινὰ ἐπί τινα NT. 2. intr. obračam se, razprostiram se, vračam se, vrtim se, izpreobrnem se NT. II. med. a) obrnem se kam, vrnem se, pazim, oziram se na kaj, brigam se za τινός; b) hodim ἃς διεξόδους; c) izpremenim se δόξα τῇδ' ἐπεστράφη; izpreobrnem se NT. – part. pf. pass. ἐπεστραμμένα ἔπη λέγω govorim resno, s poudarkom.

ἐπ-ώνυμος 2 ἐπωνύμιος 2 (ὄνομα) imenovan, zvan po kom, ὄνομα ἐπώνυμον pravo (resnično) ime, ἐπώνυμος καλέομαί τινος imenujem se po kom, imam priimek po kom; subst. οἱ ἐπώνυμοι heroji, po katerih so se imenovale atiške občine, ἄρχων ἐπώνυμος prvi arhont, ἐπώνυμον ἀρχὴν ἄρχω sem prvi arhont, opravljam službo prvega arhonta.

εὐμένεια, ἡ, ion. -είη (εὐ-μενής) 1. dobrohotnost, prijaznost, naklonjenost, milost παρὰ τῶν θεῶν. 2. εὐμένεια πρὸς τὸ θεῖον pravo obnašanje proti božanstvu, vdanost.

εὐπρᾱγία, ἡ εὐπρᾱξία, ion. εὐπρηξίη 1. sreča, blagostanje, povoljen uspeh, srečno podjetje. 2. dobro delo(vanje), pravo, pošteno ravnanje.

θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

καίριος 3 in 2 (καιρός) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, πληγή: smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez πληγή: ἡ καιρίη smrtonosni udarec, τὸ καίριον nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ἐν καιρίῳ, κατὰ καίριον na smrtnonevarnem mestu. 2. čas. o pravem času στείχω, δέος, pravočasen, primeren, pravi δρᾶν, φρονέω, εἶπον; πρὸς τὸ καίριον πονέω pomagam o pravem času.

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

ξενία, ep. ξενίη, ion. ξεινίη, ξεινηίη (ξένιος) 1. gostoljubnost, gostinsko pravo, gostinska zveza, prijateljsko razmerje, ξεινίην συντίθεμαί τινι sklenem gost. zvezo. 2. gostoljuben sprejem, pogostitev ἐπὶ ξενίᾳ (ali: ξένια) καλέω, prenočišče, stanovanje NT. 3. tujinstvo, prisvajanje državljanskih pravic, γράφομαί τινα τῆς ξενίας tožim koga zaradi.

ὁσία, ἡ, ion. -ίη 1. božje ali naravno pravo, sveta postava, pobožna navada, sveta dolžnost, οὐχ ὁσίη greh je, ne sme se, ὁσία ἐστί dovoljeno je. 2. pers. ἡ Ὁσία božja pravica.