Franja

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἀντί-θυρον, τό ep. poet. (v pl.) prostor pred hišnimi vrati; predsoba, veža.

ἀντλία, ἡ poet. ἄντλος, ὁ [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz sm̥tina] ep. morska voda, ki se je nabrala na dnu ladje; pren. spodnji prostor ladje.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

βῆμα, ατος, τό (βαίνω) 1. stopinja, korak, pot. 2. vzvišen prostor, govorniški oder, govorišče, sodni stol.

γέφῡρα, ἡ 1. ep. nasip, jez (ob reki), ἡ ἐπὶ τῷ νάπει ozka cesta ob soteski; πολέμοιο ulice boja; prostor, ki loči pred bojem sovražni vojski = bojno polje. 2. most, dvigljiv most; γέφυραν ζευγνύναι most zgraditi; γέφυρα ἐζευγμένη πλοίοις most na ladjah.

δεκατευτήριον, τό (δεκατεύω) prostor, kjer se sprejema carina ali mitnina.

διά-κενος 2 v sredi prazen; τὸ διάκενον prazen prostor (v sredini), praznina, nezastražen prostor.

δια-κόπτω 1. trans. presekam, prerežem, prebijem, prederem. 2. intr. in pass. proderem, prebijem se, naredim si prostor.

διάλειμμα, ατος, τό vmesni prostor, presledek, ἐκ διαλειμμάτων v presledkih, od časa do časa.

δια-λείπω 1. trans. pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, διελέλειπτο bil je prazen prostor vmes, οὐ πολὺν χρόνον (πολὺ) διαλιπών črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, οὐ διέλιπε καταφιλοῦσα ni nehala poljubovati. 2. intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem ἀπό τινος; διαλιπὼν συχνόν precej narazen, πίτυες διαλείπουσαι v presledkih (narazen) stoječe smreke, τὸ διαλεῖπον prazen prostor, presledek; διαλιπόντων ἐτῶν τριῶν po treh letih.

δι-εκπαίω naredim si prostor (pot), prebijem vrste sovražnikov, predrem sovražne bojne vrste.

δι-έχω (tudi v tmezi) 1. trans. držim narazen, razprostiram, χεῖρας (v obrambo), razstavljam, ločim, delim, odvračam; παιδὸς βλαστὰς οὐ διέσχον ἡμέραι τρεῖς niso potekli trije dnevi od otrokovega rojstva. 2. intr. a) stojim narazen, grem narazen, ločen sem, oddaljen sem ἀπό τινος, ὀργυιά; τὸ διέχον vmesni prostor, presledek, praznina, razdalja; b) držim, razprostiram se, segam od enega kraja do drugega ἀπό τινος ἔς τι, ὁ Ἑλλήσποντος διέχει σταδίους je širok; c) prerinem se, prederem skozi, prebijem; ὁ ὀιστὸς ἀντικρὺ διέσχε je prodrla na drugo stran.

εἴργω (εἵργω), εἴργνῡμι, εἰργνύω [Et. kor. wereg', lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrzą, vrěsti, vezati). – Obl. fut. εἴρξω, -ομαι, aor. εἶρξα, pf. pass. εἶργμαι, aor. pass. εἴρχθην, adi. verb. εἰρκτός, εἰρκτέος. – ep. ἐέργω, ἐέργνῡμι, plpf. 3 pl. pass. ἐέρχατο, aor. ἐέργαθον (εἴργαθον); ion. poet. ἔργω, ἔργνῡμι, fut. ἔρξω, aor. ἔρξα, pΐ. pass. ἔργμαι, 3 pl. ἔρχαται, plpf. 3. pl. ἔρχατο, aor. pass. ἔρχθην]. 1. tiščim, potiskam, podim ἂψ ἐπὶ νῆας; oklepam, obdajam, zapiram δόμον ἐντός, ἐν ποταμῷ; pos. mečem, zapiram v ječo τινά; σάκεσσι ἔρχατο obdani so bili od ščitov, φρένες ἔρχαται ἀμφὶ ἁδινὸν κῆρ je obdajala ali ležala okrog česa; ὅσον ἐκ νηῶν ἀπὸ πύργου τάφρος ἔεργεν ves prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim ἀμφίς, odvračam (ἀπό) τινος, νῆα κύματος, ἐκτός krmim ladjo iz česa, ἐπ' ἀρίστερὰ λαόν odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, ἀπὸ τιμῆς kratim čast, τινά τινος, z inf. ali ὥστε (μή). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru τινός; εἴργου nazaj.

εἱρκτή, ἡ ion. ἑρκτή (εἴργω) ograja, ograjen prostor, ograd; ječa, zapor; pren. soba za ženske.

ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.

ἐπίστιον, τό (ἐπιστῆναι) 1. ep. stojišče, prostor na suhem, kjer so stale ladje. 2. ion. = ἐφέστιον družina.

εὐρῡ́νω [aor. ep. εὔρῡνα] raztegujem, razširjam; τὸ μέσον puščam v sredi velik prostor.

εὐρυχωρία, ἡ, ion. -ίη širok prostor, prostran kraj, prostrano polje, ravnina; ἐν εὐρυχωρίῃ na širokem (prostranem) morju.