Franja

ᾰ̓γρός, οῦ, ὁ [Et. lat. ager, njiva, nem. Acker] njiva, polje, zemlja; pl. zemljišče, posestvo na kmetih; ἐπ' ἀγροῦ, na kmetih (ruri).

(ἄλοξ), οκος, ἡ [Et. iz ἄϜλακ-ς, sor. obl. αὖλαξ, slov. vlečem, vleči iz velk-ti, kor. velq] poet. brazda, (obsejano) polje; πατρῷαι ἄλοκες očetova zakonska postelja (drugi: očetova polja S. O. R. 1211).

ᾰ̓λωή, ἡ ep. gumno, pod, skedenj, obdelano polje; γουνὸς ἀ. vinska gorica, vrt, vinograd.

ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.

βαθυ-λήιος 2 (λήιον) ep. z visokim žitom porastel, rodoviten; τέμενος bujno žitno polje.

γέφῡρα, ἡ 1. ep. nasip, jez (ob reki), ἡ ἐπὶ τῷ νάπει ozka cesta ob soteski; πολέμοιο ulice boja; prostor, ki loči pred bojem sovražni vojski = bojno polje. 2. most, dvigljiv most; γέφυραν ζευγνύναι most zgraditi; γέφυρα ἐζευγμένη πλοίοις most na ladjah.

γεω-πόνος 2 ki obdeluje polje; μῦς poljska miš.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.

γουνός, ὁ (γόνυ) 1. ep. ovinek, klanec, breg, hrib, hribovito polje; γουνὸς ἀλωῆς vinograd. 2. ion. rt, višina.

γῠ́ης, ου, ὁ (γύα) trata, njiva, polje.

ἐργάσιμος 2 in 3 (ἐργάζομαι) kar se da obdelovati, oren, obdelan, τὰ ἐργάσιμα oranica, γῆ obdelano polje, ὕλη sečen gozd.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

εὐρυχωρία, ἡ, ion. -ίη širok prostor, prostran kraj, prostrano polje, ravnina; ἐν εὐρυχωρίῃ na širokem (prostranem) morju.

θερισμός, ὁ (θερίζω) 1. žetev, čas žetve. 2. žito, žitno polje NT.

Ἰλήιον πεδίον ep. Ilijsko polje.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

λήιον, τό (gl. ἀπο-λαύω) ep. setev, žitno polje.

μάχη, ἡ (μάχομαι) 1. bitka, boj, borba, dvoboj, bojna tekma; μάχην τίθεμαι, συνάπτω, ποιοῦμαι sprimem, zgrabim se s kom, spustim se s kom v bitko, διὰ μάχης ἔρχομαί τινι pustim, da pride do boja, ponudim komu bitko, μάχην νικάω dobim bitko. 2. način bojevanja. 3. prepir, kreg. 4. pren. trud, napor. 5. bojišče, bojno polje.

νειός, ἡ [Et. iz nei-wo-; idevr. predpona ni, doli: slov. njiva (= prv. pom. ni-žina), niz-dol, po-nikniti; nem. nieder, (stvn. ni-dar), gršk. νέατος spodnji, νειόθι] ep. polje, njiva, celina, ledina, puščina.

νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).