Franja

ἀπώλεια, ἡ (ἀπ-όλλυμι) uničenje, potrata, pogin, poguba NT.

βάραθρον, τό, ion. βέρεθρον [Et. kor. g^wer, gl. βορά] prepad, brezdno, morilna jama, razbojniška jama (v Atenah, kamor so metali na smrt obsojene zločince), zato tudi pogin.

διαφθορά, ἡ 1. pokončanje, uničenje, umor, poguba, pogin; ὀμμάτων oslepljenje; ἰχθύσιν žrtje za ribe. 2. pokvara, zapeljevanje, izprijenost, pokvarjenost; trohnenje NT.

ἔκλειψις, εως, ἡ (ἐκ-λείπω) zapuščanje νεῶν, odstop, izostajanje, minevanje, izguba, razpad, pogin (mesta), mrk (solnca).

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

λοιγός, ὁ ep. poguba, pogin, nesreča, smrt.

ὄλε-θρος, ὁ (ὄλλυμι) 1. poguba, pogin, nesreča, izguba χρημάτων, poraz, smrt; οὐκ εἰς ὄλεθρον; poberi se, bes te plentaj! 2. o osebah: zločinec, hudobnež, lopov.

πανωλεθρία, ἡ popolni propad, pogin, πανωλεθρίᾳ do tal, popolnoma.

σύντριμμα, ατος, τό (συν-τρίβω) podiranje; nezgoda, pogin NT.

φθορά, ion. φθορή, ἡ φθόρος, ὁ (φθείρω) 1. uničenje, razrušitev, porušenje, opustošenje; popačenost, pokvarjenost. 2. poguba, pogin, poraz, propast, smrt; izguba; minljivost, trohljivost NT. 3. kuga, bolezen.