Franja

ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.

ἀελλαῖος 3 (ἄελλα) poet. nagel kot vetra piš, brzokril, strelovit.

ἄημα, ατος, τό (ἄημι) pihanje, piš, veter.

ἀήτη, ἡ = ἀήτης, ου, ὁ (ἄημι) ep. pihanje, piš, veter.

δῑ́νη, ἡ (gl. δίω) vrtinec, (vrtinčast) vihar, piš, tolmun.

ἐπι-χέω [gl. χέω; ep. aor. ἐπέχευα, -άμην; pass. aor. ἐπεχύθην in med. ἐπέχυντο] 1. act. prilivam τινί τι, izlivam črez kaj, polivam z vodo, sipljem na kaj, ὕπνον τινί pošiljam na koga, ἀνέμων ἀϋτμένα vzbujam piš vetrov, δούρατα mečem kopja. 2. med. nasipljem sebi ali nase ὕλην; βέλεα mečem strele na koga, streljam na koga. 3. pass. privrem, vrem skupaj, prihrumim, razlivam se, τινί črez kaj.

θύελλα, ἡ (θύω) vihar, vihra, piš, nevihta; pers. bog vetrov in viharjev.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

σκηπτός, ὁ (σκήπτω) 1. blisk, strela, vihar, piš, vihra, nevihta. 2. poet. nenadna nesreča.

τῡφῶν, ῶνος, ὁ τῡφώς, ῶ, ὁ vihar, burja, piš, vrtinec.