Franja

ἀπόπληκτος 2 (ἀπο-πλήσσω) od kapi zadet, omamljen, prepaden, osupel, brezumen.

ἐκ-πλήσσω, at. -ττω ἐκ-πλήγνῡμι [aor. pass. ἐξεπλάγην, ep. ἐκπλήγην, 3. pl. ep. ἔκπληγεν (pogosto v tmezi)] 1. act. a) izbijem, prepodim, izženem, prekinem, motim; b) prestrašim, presenetim, omamim, preplašim, zbegam. 2. pass. prestrašim se, osupnem, (za)čudim se, zmedem se, zmoti, zbega me kaj, φρένας onesvestim se, ἐκπλαγείς osupel, prestrašen.

ἐμβρόντητος 2 1. od strele zadet, omamljen, ostrmel, osupel, ἐμβρόντητον ποιῶ z viharjem preplašim. 2. zmešan, slaboumen.

ἔμπληκτος 2 (ἐμ-πλήσσω) 1. zbegan, presenečen, pobit, osupel. 2. nepremišljen, nespameten, omahljiv, nestanoviten. – adv. -πλήκτως, τὸ ἐμπλήκτως ὀξύ brezumna naglica.

ἐννεός 3 nem, osupel, strmeč NT.

καταπλήξ, ῆγος, ὁ, ἡ (κατα-πλήσσω) prestrašen, osupel, bojazljiv, plašljiv.

κατα-πτήσσω [fut. καταπτήξω, aor. κατέπτηξα, pf. κατέπτηχα; ep. aor. 3 du. καταπτήτην, tudi v tmezi] κατα-πτώσσω ep. počenem od strahu, prihulim se, skrijem se ὑπὸ θάμνῳ, sem bojazljiv; pren. sem pobit, prestrašen, osupel, (o)strmim.

ταραχώδης 2 (εἶδος) 1. zmešan, zmeden, neurejen, v neredu, vznemirjen, nemiren. 2. a) omahljiv, nestanoviten; b) jezen, razkačen; c) osupel, pobit; d) vznemirjajoč, razdevajoč, sovražen.

τέθηπα (gl. θάμβος) [def. pf. s plpf. ἐτεθήπεα in aor. ἔταφον, pt. ταφών] ep. ion. strmim, osupel sem, čudim se; občudujem τί.

χασμάομαι d. m., ion. χασμέομαι stojim z odprtimi usti, zijam, sem v zadregi ali zmešan (osupel).