Franja

ἄθλημα, ατος, τό (ἀθλέω) priprava za delo, orodje.

ἀποσκευή, ἡ pratež, prtljaga, orodje, oprava.

ἔντεα, ων, τά ep. poet. 1. bojna oprava, orožje (branilno). 2. orodje, oprava, posoda.

ἐργαλεῖον, ion. -λήιον, τό orodje, priprava εἴς τι.

θήρᾱτρον, τό lovsko orodje, mreža, zanka.

θόλος, ὁ [Et. slov. dol, nem. Tal (got. dal)] 1. obokano, okroglo poslopje na dvorišču, kjer se je shranjevalo orožje in orodje. 2. v Atenah okrogla stavba (rotunda), kjer so prebivali in jedli pritani.

θύσθλα, τά (θύω) ep. sveto orodje (palice, baklje itd., ki so se rabile na Bakhov praznik), svete posode.

κατασκεύασμα, ατος, τό κατασκευή, ἡ 1. priprava, naprava, uredba, oprava, oprema. 2. grajenje, zidanje; stanje, kakovost, svojstvo, περὶ τὸν βίον ureditev (način) življenja. 3. poslopje, zgradba, stavba; pohištvo, prtljaga, orodje, orožje. 4. odkladanje (prtljage), raztovarjanje.

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

λέβης, ητος, ὁ ep. ion. poet. 1. kotel (za kuhanje in kot glasbeno orodje), umivalnica, medenica. 2. vrč, žara.

λικνο-φόρος, ὁ (φέρω) nosilec koša (v katerem je bilo daritveno orodje).

λύρα, ἡ lira, glasbeno orodje s 4 ali 7 strunami.

μάγαδις, ιδος, ἡ [dat. μαγάδι] magadis, glasbeno orodje z dvajsetimi strunami, ki je obsegalo dve oktavi; οἷον μαγάδι kakor na magadi t. j. v oktavi.

μηχανή, ἡ, dor. μᾱχανά (μῆχος), μηχάνημα, ατος, τό (μηχανάω) 1. umetna naprava, priprava, orodje, oblegalni stroj, priprava ali stroj na gledališkem odru. 2. pripomoček, sredstvo, zvijača, naklep, spletke, μηχανὰς πλέκω kujem načrte, spletkarim; modra iznajdba (uredba), možnost, premoč, nasvet, način; τίς μηχανή kako je mogoče? οὐδεμία γὰρ μηχανή nikakor ni mogoče, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ z vsemi sredstvi, na vsak način, μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne.

ὄγκιον, τό ep. zaboj za železno orodje.

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

ὄργανον, τό orodje, priprava, stroj, glasbilo; pren. ἁπάντων κακῶν ὄργανον orodje vseh hudobij.

πεῖραρ¹, ατος, τό ep. [Et. iz περ-ϝ r̥-, kor. per; gl. πείρω] 1. kraj, rob, konec, meja γαίης, πόντου. 2. pren. a) dovršitev, odločitev, izid, πεῖραρ αἱρέομαι grem po razsodbo, razsodi se mi; b) glavna stvar, ἑκάστου πείρατ' ἔειπεν vse mu je natančno razložil; c) τέχνης umetno orodje, sredstvo, pomoček.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

ποίημα, ατος, τό (ποιέω) 1. dejanje, delo, tvor, proizvod, izdelek; pos. izdelek iz kovine. 2. orodje. 3. spis, pesem, pesniško delo; tudi: izmišljotina (Arr.).