Franja

ἄτη (ᾱ) ἡ [Et. iz ἀϝά-τᾱ, kor. awa, poškodovati, gl. ἀάω] 1. nesreča, kazen, poguba, nezgoda; o ljudeh: pogubonosen, nesrečen. 2. zaslepljenost, omama, omotica, zmotnjava. 3. greh, krivda, zločin. 4. pooseb. Ἄτη boginja nesreče.

ἰλιγγιάω vrti se mi v glavi, omotica se me prijema, vrtoglav sem.

ἴλιγγος, ὁ vrtoglavost, omotica.

κατάνυξις, εως, ἡ omotica, zaslepljenost NT.

λιποψυχία, ἡ omedlevica, omotica, nezavest.

σκότος, ὁ σκότος, ους, τό [Et. nem. Schatten, (stvn. scato, got. skadus)] 1. tema, mrak, ὑπὸ σκότου κατέχω τι skrivam kaj a) noč; b) slepota; c) podzemlje; d) tema smrti; e) nezavest, omotica, omedlevica. 2. pren. a) zaslepljenost, zmedenost; b) skrivnost, skrivališče, nejasnost.

φαρμακοποσία, ἡ (πίνω) 1. pitje zdravila (strupa). 2. omamljenje, omotica (vsled zastrupljenja).