Franja

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

ἁψίς, ion. ἀψίς, ῖδος, ἡ [Et. kor. ἁφ-, ἅπτω] ep. 1. spajanje, vezanje, oko v mreži, petlja, zanka. 2. platišče kolesa, krog. 3. nebesni svod (oblok).

βλέφαρον, τό (ne od βλέπω) veja, veka, oko.

διάστροφος 2 (δια-στρέφω) ion. poet. zmešan, zmeden (duh), moten (oko umirajočega); (o živalih): pokvečen, ohromljen; κόραι zmeden, besen.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

κόρη, ἡ, ion. κούρη, poet. κόρα, κούρα [Et. iz κόρϝη, iz kor. ker, rasti, lat. cresco; gršk. κόρος] 1. a) deklica, devica; b) hči Διός, Λήδας; c) mlada žena, nevesta. 2. zenica, punčica, oko. 3. dolg rokav perz. obleke.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

οἰν-ανθίς, ίδος, ἡ (ἄνθος) poet. plodni popek, oko (vinske trte).

ὄμμα, ατος, τό [Et. iz ὄπμα; idevr. oqw-mn̥, slov. oko, gl. ὄσσε] 1. oko, pogled, obraz, obličje, ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, κατ' ὄμματα pred očmi, pred obličjem, φήμης ὄμμα vesela novica. 2. kar se vidi, pogled, prikazen, prizor.

ὀπή, ἡ [Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. ὄσσε] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT.

ὄππα ajol. gl. ὄμμα oko.

ὄσσε, τώ [Et. iz ὄκjε, ὄμμα iz ὄπ-μα, oqwmn̥, ὄσσομαι iz oqw-jo-; idevr, oqw, lat. oculus, slov. oko, očesa, nem. Auge. – Obl. gen. ὄσσων, dat. ὄσσοις]. ep. poet. oči.

ὀφθαλμο-δουλεία, ἡ navidezna služba, ἐν ὀφθαλμοδουλείᾳ, κατ' ὀφθαλμοδουλείαν na oko, navidezno NT.

ὀφθαλμός, ὁ [Et. iz ὀπσ-θαλμος; ὀπς iz oqw(e)s, oko, gl. ὄσσε; – θαλμός gl. θάλαμος] 1. oko, obraz, ἐν ὀφθαλμοῖς ἔχω imam pred očmi, ne izpustim izpred oči (= ὀφθαλμὸν ἔχω εἴς τινα); ἐς ὀφθαλμοὺς λέγω povem v obraz. 2. pren. a) oko, ljubimec; b) βασιλέως tajni svetovalci perzijskega kralja; c) tolažba, dika, pomoč.

ὄψις, εως, ἡ, ion. -ιος (gl. ὄψομαι) 1. vid, pogled, oko, εἰς ὄψιν ἦλθον prišel sem pred oči, ὄψει z očmi, s pogledom, ἐν ὄψει pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, ὄψιν na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija.

πρόσ-ωπον, τό (gl. ὤψ, μέτωπον) [ep. pl. προσώπατα, dat. προσώπασι] 1. obraz, obličje, oko, pogled, κατὰ πρόσωπον v oči, v obraz, pred očmi, spredaj, πρὸ προσώπου pred očmi NT. 2. podoba, oseba, človek, postava, lice λαμβάνω, βλέπω εἰς, θαυμάζω πρόσωπον gledam (oziram se) na osebo NT. 3. krinka, uloga.

σποῦ (skitsko) = oko (Her. 4, 27).

σύν-αιμος 2 (αἷμα) poet. (po krvi) soroden, v rodu, τινί komu; ὄμμα bratsko oko, νεῖκος ἀνδρῶν ξύναιμον prepir med krvnimi sorodniki, Ζεύς zaščitnik rodbine; subst. ὁ, ἡ brat, sestra, οἱ sorodniki.