Franja

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.

ἀπ-ενιαυτίζω sem eno leto odsoten, bivam eno leto v tujini.

ἀπο-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. a) poginem, umrjem, odidem; b) NT τινί odmrjem čemu, opustim kaj. 2. sem odsoten, nisem navzoč, ne sodelujem pri čem τινός.

ἀπ-οίχομαι d. m. 1. ep. sem odsoten, oddaljen; zapuščam, izogibljem se τινός. 2. ion. poet. odhajam, odpotujem, umikam se, odhitevam, sem mrtev.

ἀποστατέω (ἀπο-στάτης) 1. stojim daleč proč, sem odsoten, razlikujem se, ne zlagam se ἑκάς, τινός. 2. odpadam, ločim se od koga τινός.

ἀφ-ημερεύω sem en dan (po dnevi) odsoten.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.

οἴχομαι d. m. [impf. ᾠχόμην, fut. οἰχήσομαι, pf. οἴχωκα; ion. impf. οἰχόμην, plpf. οἰχώκεα, pf. med. οἴχημαι] 1. grem, prihajam, odhajam, odpotujem, odplovem, odjadram νηΐ, odletim, minem, izginem, poginem, umrjem, κῆλα ᾤχετο strelice so letele. 2. s pf. pom.: odšel sem, odpotoval sem, odsoten sem, ni me več tukaj, izginil sem, poginil sem, umrl sem, οἰχόμενος kdor je odšel, odsoten, nenavzoč, mrtev, ὁδὸν οἴχομαι odpravim se na pot. – s pt. se prevaja pogosto z: brzo, hitro, naglo, n. pr. ἀπιών hitro je odšel, ᾤχετο πλέων hitro je odjadral, ᾤχετο ἀποπτάμενος hitro je odletel, οἴχομαι φερόμενος oddirjam, ᾤχετο ἄγων odpeljal je, οἴχεται ἀπαγομένη odpelje se.

χωρίς 1. adv. a) sam zase, ločen, posebej, vsaksebi, narazen; b) različen, drugačen, χωρίς εἰμι sem ločen (odsoten), sem različen, Sof. O. R. 608 sam zase, ti sam; c) χωρὶς ἢ ὁκόσοι razen kolikor, izvzemši one, katere, χωρὶς ἢ ὅτι razen, izvzemši da, χωρὶς δέ poleg (povrhu) pa. 2. praep. z gen. proč od koga, zunaj, razen česa, izvzemši kaj, daleč od, brez česa NT.