-
ἀμπεχόνη, ἡ (ἀμπέχω) odelo, vrhnja obleka, plašč.
-
ἀμφί-βληστρον, τό (ἀμφιβάλλω) 1. odelo, odeja, obleka, mreža. 2. oklep, τοίχων obzidna mreža.
-
ἀμφίεσμα, ατος, τό (ἀμφιέννυμι) obleka.
-
ἀναβολή, ἡ (ἀναβάλλω) 1. namet, nasip. 2. ogrinjalo, obleka. 3. odlašanje, odlog; ποιεῖν povzročiti; ἀ. ποιεῖσθαι τινός odkladati, odlašati; οὐκ ἐς ἀναβολάς ποιεῖσθαι (πράττειν) neutegoma (brez odloga) kaj storiti.
-
βαίτη, ἡ ion. pastirska obleka, kožuh.
-
βύσσινος 3 ion. (βύσσος) iz bisa (narejen), platnen; τὸ βύσσινον obleka iz bisa.
-
δι-πλόος 3, skrč. διπλοῦς, ἡ, οῦν, ion. διπλέη, comp. NT διπλότερος dvakrat hujši [Et. lat. duplus, od kor. pel "falten", nem. zwiefaltig; διπλάσιος iz διπλάτιος] 1. a) dvogub, dvojnat, dvojen; διπλῆν παίω še enkrat (drugikrat) udarim, χλαῖνα obleka, ki se da dvakrat ogrniti; b) medsebojen, od obeh strani, διπλῇ χειρί drug od roke drugega; pl. dva, oba. 2. dvoumen, lokav, prekanjen, zvijačen; subst. τὸ διπλοῦν dvojno, dvojina.
-
ἑᾰνός, ὁ [Et. iz ϝεσανος, ἕννυμι] ep. ženska obleka, krilo.
-
εἴλῡμα, ατος, τό (εἰλύω) ep. ogrinjalo, odeja, obleka.
-
εἷμα, ατος, τό (ἕννυμι) ep. ion. poet. obleka, odeja, oprava.
-
ἐν-αγώνιος 2 ki spada k tekmi, v boju izurjen, ἐσθής bojna obleka (plašč).
-
ἔνδυμα, ατος, τό (ἐν-δύω) obleka, oblačilo NT.
-
ἐνδυτήρ, ῆρος, ὁ poet. kar se obleče, πέπλος praznična obleka.
-
ἐνδυτός 2 (ἐν-δύω) oblečen, τὸ ἐνδυτόν obleka, σαρκός koža.
-
ἐν-τάφιος 2 (τάφος) ki spada k pogrebu, pogreben, τὸ ἐντάφιον mrtvaška obleka, pogreb, sprevod, τὰ ἐντάφια mrtvaške žrtve, daritve za umrle, pogrebni stroški.
-
ἐξημοιβός 2 (ἐξ-αμείβω) ep. εἵματα obleka za preobleko, da se preoblečemo.
-
ἐξ-ωμίς, ίδος, ἡ (ὦμος) kratka suknja brez rokavov, jopič (obleka sužnjev in delavcev).
-
ἐπ-ένδυμα, ατος, τό vrhnja obleka, suknja.
-
ἐπενδύτης, ου, ὁ vrhnja obleka, suknja NT.
-
ἐπ-ημοιβός 2 (ἀμείβω) ep. kdor se menjava; ὀχῆες dva nasprotna zapaha pri vratih, ki sta se pomikala drug preko drugega, prečni zapah, χιτῶνες obleka za preoblečenje.