Franja

ἀφθονία, ἡ 1. nezavidnost, pripravljenost, zadovoljnost. 2. obilica, izobilje, εἰς ἀφθονίαν obilno.

βάθος, ους, τό [Et. iz βν̥θος, βαθύς in βένθος] 1. globočina, dolžina, višina, širina, τῆς φάλαγγος globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); τὸ βάθος γίγνεται ἐπ' ὀλίγων malo mož je postavljenih drug za drugim; ἐς βάθος ἐκτάσσω razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. τριχῶν dolgost las, πλούτου množica, obilica bogastva.

ἐξουσία, ἡ (ἔξ-ειμι¹) 1. zmožnost, moč, dovoljenje, prilika, pravica, τινός do česa (na kaj), upravičenost, oblast nad kom; ἐξουσίαν ἔχω imam oblast, dovoljenje, morem, smem, ἐξουσίαν παρέχω, δίδωμι, ποιῶ dam dovoljenje, dovolim, ἐν ἐξουσίᾳ γίγνομαι dobim moč ali pravico. 2. razuzdanost, predrznost. 3. moč, neomejena oblast, gosposka, oblastnik NT. 4. obilica, bogastvo.

ἑσμός, ὁ (ἕζομαι) roj, jata, množica, obilica; γάλακτος potoki mleka.

εὐετηρία, ἡ (ἔτος) rodovitno leto, dobra letina, obilica živeža.

εὐθενέω, ion. εὐθηνέω [Et. kor. gwhen, strsl. goněti, zadosti biti; gršk. še φόνος, obilica, ἄφενος –augm. ηὐ in εὐ] 1. act. v tem dobrem stanju, sem srečen, uspevam. 2. med. [z aor. pass. ηὐθενήθην] ion. rastem na moči, cvetem.

εὐμάρεια, ion. -είη, -ίη, ἡ (εὐ-μαρής) 1. lehkota, ugodnost, zložnost, spretnost, gibčnost, χεροῖν εὐμαρείᾳ χρῶμαι imam lahko stališče, lahko mi je kaj storiti, εὐμάρεια ἡμῖν ἐστί lahko se zgodi. 2. prilika, možnost, πόρου lahka pot. 3. a) olajšalno sredstvo, branilo πρός τι; b) obilica εὑρίσκω πολλὴν εὐμάρειαν; c) evfem. ion. stranišče, potreba.

εὐπαιδία, ἡ obilica otrok, sreča z otroki.

εὐπέτεια, ἡ, ion. -είη lehkota (pri dobivanju), obilica τινός.

εὐπορία, ἡ 1. lehkota, s katero se kaj stori ali dobi, lepa priložnost, udobna pot; εὐπορία ἐστί lahko je. 2. sredstva, premoženje, imetje, obilica, blagostanje; εὐπορία τῆς τύχης milost, naklonjenost usode; εὐπορία τοῦ βίου živež, hrana; NT zaslužek.

κόρος¹, ὁ (κορέννυμι) 1. nasičenost, sitost, naveličanje, gnus, pristuda, πάντων κόρος ἐστί vsega se človek naveliča. 2. obilica, izobilje, predrznost, ošabnost. 3. pers. Gnus, Stud.

πέλαγος, ους, τό [Et. kor. pelā-g-, raven, gladek; nem. flach; lat. plaga, pokrajina (prv. pom. ravnina)] 1. (širno) morje, valovi, morska gladina (površina). 2. (neizmerna) množica, obilica κακῶν, ἄτης.

περιουσία, ἡ (περί-ειμι¹) 1. prebitek, preostanek. 2. obilica, obilnost, premoženje, bogastvo, ἐκ περιουσίας brez potrebe, prevzetno. 3. premoč, pretežnost.

περι-σσεία, ἡ (περισσεύω) obilica, obilnost.

περίσσευμα, ατος, τό 1. množica, obilica, obilnost NT. 2. (pre)ostanek NT.

περισσεύω, at. περιττεύω (περισσός) 1. intr. a) sem v izobilju, nahajam se v obilici, sem obilen NT; τοσοῦτον Περικλεῖ ἐπερίσσευσεν tako velika sredstva je imel Periklej na razpolago; b) sem preobilen, nepotreben, τὰ περισσεύοντα τῶν λόγων nepotrebne besede; τὸ περισσεῦον (pre)ostanek, obilica, obilnost, τὸ περισσεῦον τῶν κλασμάτων, τὰ περισσεύσαντα κλάσματα ostali kosci NT; c) imam v obilici, obilujem, prekašam, nadkriljujem (z množico), imam daljšo bojno vrsto τινός; d) preostajam, odlikujem se s čim, množim se, rastem, sem večji τινί NT. 2. trans. obsipljem z bogastvom, obilno dajem, obogatim τινά τινι, τὶ εἴς τινα, pass. περισσευθήσεται imel bo v obilici (preveč) NT.

πληθώρη, ἡ ion. 1. polnost, množica, obilica, ἀγορᾶς čas, kadar je trg poln, predpoldan. 2. nasičenje, zadovoljitev, εὐπρηξίης popolna sreča.

πλήρωσις, εως, ἡ πλήρωμα, ατος, τό 1. polnitev, (na)polnjenje, napolnitev. 2. vse, s čimer se kaj napolni: posadka, moštvo na ladji, veslarji, oprema. 3. obilica δαιτός, bogastvo, polnost, množica ἐθνῶν NT, τοῦ θεοῦ milost božja NT, ὀγδώκοντα ἔτεα ζόης πλήρωμα μακρότατον πρόκειται osemdeset let je najdaljša doba (največja starost), ki jo kdo doživi; πυρᾶς postavljanje grmade. 4. izpolnitev, izpolnjevanje νόμον NT; ἦλθε τὸ πλήρωμα τοῦ χρόνου čas se je dopolnil NT. 5. nasičenje, zadovoljitev τὴς ἐνδείας.

πλοῦτος, ὁ, NT πλοῦτος, ους, τό [Et. od πολύς "obilica"] bogastvo, premoženje, obilnost, obilica, blagostanje, sreča; pl. zakladi, moč.

πολυανθρωπία, ἡ množica (obilica) ljudi.