Franja

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

ἐν-δίδωμι 1. trans. a) dam v roko, izročim, predam, prepustim, nudim, τριβήν dam čas za premislek, τινί τι komu kaj, πράγματα, πόλιν τινί; pren. izdam, ἐμαυτόν τινι izročim, zaupam se komu; b) povzročim, dam povod za kaj σπασμόν, πρόφασιν, ἀφορμὰς διαβολῆς; καιρόν dam priliko; c) kažem δικαιοσύνην, οὐδὲν μαλακόν ne kažem nobene popustljivosti; d) popuščam, οὐδέν na noben način se nočem vdati; dopustim, dovolim ὅσον ἐνέδωκαν αἱ μοῖραι, priznam ὁτιοῦν; e) τόνον ubiram. 2. intr. a) nagibljem, prepustim, vdam se τινί, πρός τι, οἴκτῳ usmiljenje me premaga, storim kaj iz usmiljenja; b) umaknem se, podvržem se (o vojski); c) izlivam se (o reki).

ἔνδοθεν adv. (ἔνδον) 1. notri, znotraj λαβών, τἄνδοθεν notranjščina. – adv. znotraj. 2. od znotraj vun, iz hiše, iz mesta, iz srca, οὔτ' ἔνδοθεν οὔτε θύραθεν niti sam, niti s pomočjo drugega = na noben način.

μηδ-είς, μηδε-μία μηδ-έν (iz μηδὲ εἷς) niti eden, nobeden, nikdo, nihče, nič; adv. μηδέν v ničemer, v nobenem oziru, nikakor ne; μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne, τὸ μηδέν nič, prazen, ničev, puhel, τὸ μηδὲν ἐξεῖπον nič dobrega nisem povedal, μηδὲν εἰπεῖν (λέγειν) toliko kot nič (= nič važnega) povedati.

μηχανή, ἡ, dor. μᾱχανά (μῆχος), μηχάνημα, ατος, τό (μηχανάω) 1. umetna naprava, priprava, orodje, oblegalni stroj, priprava ali stroj na gledališkem odru. 2. pripomoček, sredstvo, zvijača, naklep, spletke, μηχανὰς πλέκω kujem načrte, spletkarim; modra iznajdba (uredba), možnost, premoč, nasvet, način; τίς μηχανή kako je mogoče? οὐδεμία γὰρ μηχανή nikakor ni mogoče, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ z vsemi sredstvi, na vsak način, μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne.

οὐδαμά, οὐδαμῇ, -ῆ adv. (οὐδαμός) 1. nikjer, nikamor. 2. (še) nikoli. 3. na noben način, nikakor ne.

οὐδαμῶς adv. na noben način, nikakor ne.

οὔ-πη, -πῃ ep. 1. nikjer. 2. nikakor ne, na noben način.

οὔ-πως, ion. οὔκως na noben način, nikakor ne.

πρό-κειμαι med. [impf. προὐκείμην, 3 pl. ion. προεκέατο, hkrati pf. pass. k προ-τίθημι] 1. a) ležim pred čim τινός; molim, štrlim (v morje) ἐν τῇ θαλάττῃ, razprostiram se, τῆς ἐχομένης γῆς segam dalje v morje kakor sosednja dežela; b) nahajam se, sem pred kom ὀνείατα; ἀγών boj je pred kom, ga čaka. 2. a) javno sem izpostavljen, ležim pred očmi vseh, ležim na prostem nepokopan νεκρός, nahajam se v nesreči, sem v sramoti, μόρῳ obnemorem, podležem; b) pripravljen sem, sem pri rokah (na razpolago), τὸ προκείμενον predmet razprave, τὰ προκείμενα sedanji slučaj, τῶν προκειμένων τι πράσσω naredim najpotrebnejše (pogreb in očiščenje mesta), οὐδὲν σῆμα τῶν προκειμένων noben dosedanji znak; c) sem določen, namenjen, naložen, odrejen, obljubljen, usojen ζημία, ἡμέραι, σημεῖα; d) impers. πρόκειταί τι komu je ukazano, dolžnost, naloga je.

τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.

τρόπος, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).

χρόνος, ὁ čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. – adverb. a) βαιοῦ, οὐ μακροῦ χρόνου v malem času, v kratkem; b) (τῷ) χρόνῳ s časom, polagoma, pozno, končno, χρόνῳ ποτέ naposled, ἐν, σὺν χρόνῳ s časom, črez dolgo časa; c) χρόνον nekaj (dolgo) časa, ἕνα χρόνον enkrat, v trenotku, τὸν ἀεὶ χρόνον za vse čase, venomer, οὐδένα χρόνον noben trenotek; d) διὰ χρόνον črez dolgo časa, ἀνὰ χρόνον v teku časa, s časom; e) ἐπὶ χρόνον nekaj časa, ἐπὶ συχνὸν χρόνον črez dolgo časa, ἐφ' ὅσον χρόνον dokler; f) εἰς τὸν ἅπαντα χρόνον za vse čase, za vedno; g) κατὰ τὸν αὐτὸν χρόνον v istem času.