Franja

ἀ-βούλητος 2 (βούλομαι) nezaželen, neprijeten, neugoden, ne hoteč, nerad.

ἀεκαζόμενος 3 proti volji, nehoteč, nerad, nejevoljen.

ἀ-έκητι adv. ep. proti volji, nejevoljen, nerad.

ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.

ἀκόντως adv. (ἄκων) nerad, proti volji.

ἀκούσιος 3 in 2 (ἄκων) proti volji, nerad, prisiljen; τὸ ἀκούσιον odklanjanje, nenaklonjenost adv. ἀκουσίως neradovoljen; οὐκ ἀκουσίως prav rad; οὐδενὶ ἀκουσίως ἀφῖχθαι nobenemu ni njih prihod neljub.

ἄκων², ἄκουσα, ἆκον, ep. ἀέκων (iz ἀ-Ϝέκων) 1. proti volji, prisiljen, nerad, nehoteč, οὐκ ἄκων prav rad. 2. ne hote, ne nalašč.

ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.

ἀ-πρόθῡμος 2 neradovoljen, nerad.

ἄ-χαρις, ι, ἀ-χάριστος 2 ἀ-χάριτος 2 (χάρις, χαρίζομαι) 1. nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, οὐκ ἀχάριτα λέγεις ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez hvale, nehvaležen, nepoplačan, nepovrnjen; χάρις ἄχαρις nepovrnjena ljubav, κακῆς γυναικός χάριν ἄχαριν ἀπώλετο njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljubav. – adv. -ίστως brez zahvale, nehvaležno, nerad ἕπεσθαι; οὐκ ἀχαρίστως ἔχει μοι πρὸς ὑμῶν hvaležni ste mi za to.

ἀχθεινός 3 (ἄχθος) nadležen, težaven, neprijeten. – adv. -νῶς nerad, z nevoljo, οὐκ ἀ. ne nerad, prav rad.

ἄχθομαι d. p. (ἄχθος) [fut. ἀχθέσομαι, ἀχθεσθήσομαι, aor. ἠχθέσθην] 1. sem obložen, obtovorjen, obtežen νηῦς, τινός s čim, τινί za koga. 2. a) teži me kaj, boli me kaj, žal mi je, kesam se, boli me ἕλκος; b) žalostim se, jezim se, nejevoljen sem, κῆρ v srcu, (ἐπί) τινι, (περί) τινος; αὐτῶν πολεμούντων da se vojskujejo; ἀ. ὁρῶν nerad vidim, neprijetno mi je, da vidim, ἀ. ἁμαρτάνων jezi me, da zgrešim itd.; οὐκ ἀχθόμενοι πλανώμεθα prav radi; včasih sledi tudi εἰ, ἐάν.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

δυσφορέω (δύσ-φορος) [impf. ἐδυσφόρουν] težko (nerad) prenašam, nejevoljen sem, srdim se nad čim (ἐπί) τινι.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

ὑφ-οράω in med. [aor. ὑπεῖδον] 1. gledam od spodaj, gledam po strani (sumljivo, zavidno), nezaupno. 2. sem preplašen, vidim nerad.

φθονέω 1. zavidam, po strani gledam, ne privoščim, sem zaviden (nevoščljiv), τινί εὖ πρήσσοντι zavidam, da gre komu dobro. 2. odbijem, odrečem komu kaj τινός; ne maram, nerad gledam, branim se, upiram se; pass. φθονοῦμαι zavidajo me, ne privoščijo mi.

χαίρω [Et. kor. g'herēi, poželeti; lat. hortor, āri, izpodbuditi, nem. gern, begehren, Gier, Begierde; gršk. χάρις. – Obl. fut. χαιρήσω, aor. ἐχάρην, pf. κεχάρηκα (s prez. pom.: sem vesel), adi. verb. χαρτός, ep. impf. χαῖρον, iter. χαῖρεσκον, fut. redupl. κεχαρήσω in κεχαρήσομαι, inf. κεχαρησέμεν, aor. χάρην, opt. χαρείην, aor. 2 med. κεχαρόμην, opt. 3 pl. κεχαροίατο, aor. 1 med. 3 sg. χήρατο, pf. pt. κεχαρηώς; poet. pf. med. κεχάρημαι in κέχαρμαι; NT fut. χαρῶ in χαρήσομαι]. 1. veselim se, radujem se, sem vesel, imam veselje nad čim, imam rad, zadovoljen sem s čim; pogosto v zvezi s θυμῷ, φρεσίν, φρένα; ἐν θυμῷ pomeni tudi: pri sebi, skrivaj, νόῳ oprezno, pametno; veže se s τινί, ἐπί, ἔν τινι, s pt., ὅτι, ὡς, οὕνεκα; νῦν πᾶσι χαίρω vsi me imajo radi, z vsemi se dobro razumem; χαίρω ποιῶν z veseljem (rad) storim, delam kaj navadno; pt. χαίρων a) vesel, radosten, rad, z veseljem; b) srečen, zdrav, brez kazni ἀπαλλάττω; οὐ χαίρων nerad, ne brez kazni, ne v svojo korist ἀδικήσω, ἐρεῖς; οὐδέ τιν' οἴω χαιρήσειν ne bode se, menim, veselil, slabo se mu bo godilo; οὐ χαίρω σε θνῄσκοντα ne veselim se tvoje smrti. 2. posebna raba: a) χαῖρε, χαίρετε bodi(te) pozdravljen(i)! na zdravje! nasvidenje! zdrav! srečno! z Bogom!; b) χαίρειν τινὰ φάσκω (λέγω, προσεῖπον itd.) pozdravljam koga, τἆλλα σ' ἐφίεμαι χαίρειν druge želje se ti naj izpolnijo; tudi v začetku pisma: τινὶ χαίρειν(sc. λέγω) pozdravljam koga; c) χαίρειν ἐῶ, λέγω, κελεύω opustim kaj, pustim v nemar, ne maram, ne brigam se za, odrečem (odpovem) se, χαίρειν λέγω Κύπριν ni mi mar, preziram; χαιρέτω τις naj se pobere, ne maram imeti s kom opraviti; χαιρέτω τὰ πρόσθεν βουλεύματα z Bogom prejšnji sklepi, ἑρπέτω χαίρουσα naj gre v božjem imenu.

χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.