Franja

ἀ-ήθης 2 (ἦθος) nenavajen, nenavaden, žalosten. – adv. ἀήθως nenadoma, nepričakovano.

αἰπός 3 αἰπύς 3 ep. poet. 1. visok, globok, strm. 2. naglo pridrevivši, nenavaden, nagel (ῥέεθρα, ὄλεθρος, θάνατος). 3. težaven, trudapoln (πόνος).

ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.

ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.

ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.

ἔκ-φῡλος 2 nenavaden, ogromen, velikanski.

ἐξ-αλλάσσω, at. -ττω 1. act. izpreminjam, (za)menjavam, pridem črez kaj, prekoračim, Εὐρώπην zapuščam; γύμνωσιν odvračam, obračam proč (nezavarovano stran). 2. pass. ne ujemam se, razlikujem se, sem nenavaden. 3. med. poet. κακοῖς μηδέν ne izpremenim se po nesrečah = ne doživim nobene izpremembe nesreče.

ἐξ-όμῑλος 2 poet. brez občevanja, tuj, čuden, nenavaden.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θαυμαστός 3, poet. θαυματός, ion. θωυμαστός (θαυμάζω) 1. občudovan, čudovit, čuden, nenavaden, θαυμαστὸν ποιῶ čudno ravnam, θαυμαστὸς γίγνομαι vzbujam pozornost. 2. občudovanja vreden, spoštovan.

θέσ-κε-λος 2 [Et. θεσ (gl. θεός) + κέλομαι] ep. nadnaraven, čudovit, nenavaden.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

καινός 3 [Et. iz κανjός, qn̥njo-s, kor., qen-, lat. recens (re-cen-t), slov. za-čn-em, -čę́ti (iz qn̥n-), kon-ec (iz qon-)] 1. nov, na novo opran, še nerabljen πέπλωμα, οὐδὲν καινότερον εἰσέφερε τῶν ἄλλων on ni ravnotako nič novejšega vpeljaval kakor drugi; ἐκ καινῆς iznova, καινὰ πράγματα novotarije, prevrat, revolucija (lat. res novae). 2. izreden, čuden, nenavaden, nepričakovan, τὸ καινὸν τοῦ πολέμου kar je v tej vojni nepričakovano.

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

παρά-λογος 2 1. proti računu, nenavaden, nepričakovan; subst. ὁ παράλογος in τὸ παράλογον napačen račun, iznenadenje, presenečenje, razočaranje. 2. nespameten, brezumen.

παρανόμημα, ατος, τό παρανομία, ἡ (παρά-νομος) 1. nezakonitost, nepostavnost, prelomitev postave, zločin, ἐς τὴν δίαιταν, ἐς τὰ ἐπιτηδεύματα razuzdano življenje, nenavaden način življenja. 2. brezbožnost NT.

περισσός 3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.

ποταίνιος 2 poet. nov, svež, nenavaden, nepričakovan.

σύν-οιδα def. pf. s prez. pom. [gl. οἶδα; 2 sg. σύνοισθα, 1 pl. σύνισμεν, fut. συνείσομαι in συνειδήσω, ion. pf. 1 pl. συνοίδαμεν, plpf. 3 sg. συνῄδεε, 2 pl. συνῃδέατε] 1. vem kaj s kom vred, vem isto (kar ve kdo drugi), τινί τι vem kaj o kom, ἵνα τούτῳ ταῦτα συνειδῶμεν da izvemo, kaj misli storiti; σύνοιδα νόσον poznam bolezen; ἐμοῦ συνειδότος z mojo vednostjo. 2. σύνοιδα ἐμαυτῷ v svesti sem si, zavedam se, dobro vem, ἀμαθίαν poznam svojo nevednost; veže se: a) navadno s pt. α.) v nom. σύνοιδα ἐμαυτῷ σοφὸς ὤν da sem moder, πάντα ἐψευσμένος αὐτόν da sem ga popolnoma prevaral; β.) v dat. συνοίδαμεν ὑμῖν ἐοῦσι προθυμοτάτοισι da ste, μοὶ θνῄσκοντι συνείσῃ boš priča moje smrti, συνῄδη ἐμαυτῷ οὐδὲν ἐπισταμένῳ dobro sem vedel, da nič ne razumem, τοῖς λόγοις ξύνοιδα οὖσιν ἀλαζόσιν vem, da so besede bahave; γ.) v acc. χθόνιον ὄντα, ἄχη πίτνοντα; εἰ τέοισί τι χρηστὸν συνῄδεε πεποιημένον ako je vedel, da je kdo izvršil kak nenavaden čin; b) s ὅτι, ὡς ali indir. vpraš. ξυνίσασ' εὐναί, ὅσα θρηνῶ, εἰ ἐπιορκῶ, ξύνοιδα ἐμαυτῷ, ὅτι οὐκ ἂν καρτερήσαιμι. 3. subst. a) συνειδώς sovedec, sozarotnik οἱ συνειδότες τὴν πρᾶξιν; b) τὸ συνειδός znanje, vednost stvari.