Franja

ἄρα, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

δηλονότι adv. [δῆλόν (ἐστιν) ὅτι] očitno, kajpada, seveda, namreč.

Διόσ-κοροι, οἱ, ep. ion. Διόσκουροι Zevsova sinova, namreč Kastor in Polidevkes.

ἔν-ειμι (εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.

καί [Et. strslov. cě (iz kai), čeprav; lat. ceu (iz kai-we), cēteri (iz καί + etero- "in drugi"). – pred vokali κ', χ', v krazi: χἠ (καὶ ἡ), κεἰ (καὶ εἰ), κᾆτα (καὶ εἶτα), χὤτι (καὶ ὅτι) itd.] I. veznik: in, pa, ter, veže posamezne besede in stavke: 1. v slovenščini se pogosto ne prevaja, tako zlasti v začetku stavka in kadar veže πολύς z drugimi adjektivi, πολλοὶ καὶ ἀγαθοί mnogi hrabri, πολλά τε καὶ κακὰ πάσχω mnogo hudega, πολλαὶ καὶ καλαὶ ἐλπίδες mnogo lepih nad. 2. posebni pomeni: a) in zato, torej, in sedaj, καί μοι ἀπόκριναι, καί μοι λέγε; b) in sicer, namreč, to se pravi, βῆ πρὸς δῶμα Διὸς καὶ (namreč) μακρὸν Ὄλυμπον; παρῆσάν τινες καὶ (in sicer) πολλοί γε, ἔχων δύο ταῦτα ἔθνη καὶ ἀμφότερα ἰσχυρά (in sicer); καὶ ταῦτα, καὶ τοῦτο posebno, zlasti, Κρόνου δὲ παῖς καὶ χρόνου to je, to se pravi; c) in zares (seveda) καὶ ἐτετήκει χιών; d) skratka, in sploh (ako veže dele s celoto) Πάχητι καὶ τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθεν ἀγγελία; e) pa, καὶ οὐ pa ne, κεῖνός τ' ἐκεῖνα στεργέτω κἀγώ (jaz pa) τάδε, πάλαι δέδοκται ταῦτα κοὐ νεωστί μοι ne pa šele danes; f) ali, ali marveč (pravzaprav), ἕνα καὶ δύο, τρίτῃ καὶ (ali) τετάρτῃ ἡμέρᾳ, ὀλίγου τινὸς ἀξία ἐστὶ καὶ οὐδενός da je malo vredna ali (pravzaprav) nič; g) in vendar οἶδ' ὅτι νοσεῖτε πάντες καὶ νοσοῦντες ὡς ἐγὼ οὐκ ἔστιν ὅστις ἐξ ἴσου νοσεῖ; h) pogosto se nahaja priredna zveza s καί, kjer bi pričakovali podredje: ἦν δ' ἦμαρ ἤδη δεύτερον πλέοντί μοι κἀγὼ Σίγειον κατηγόμην že drugi dan sem se vozil, ko sem priplul v Sigejon; ἠώς τε δὴ διέφαινε καὶ ἐγένοντο ἐπὶ τῷ οὔρει ko se je prikazala jutranja zarja, so prišli na vrh gore; tako posebno za οὔπω, ἤδη, ἅμα itd; i) kakor (za izrazi enakosti in sličnosti ὅμοιος, ὁ αὐτός, ἴσος, ὁμοίως itd., prim. lat. ac, atque), Πέρσαι τὴν αὐτὴν ἐσκευασμένοι καὶ ὁ πεζὸς αὐτῶν ravno tako oboroženi kakor; ὁρᾷς, ὡς οὐ ταὐτὰ ἐμοῦ κατηγορεῖς καὶ ἐγώ σου; j) za časovnimi in pogojnimi stavki uvaja pogosto glavni stavek: tedaj (pa) αὐτὰρ ἐπεὶ δείπνησε, καὶ οἱ δῶκε σκύφον; ἦμος ἥλιος κατέδυ, καὶ (τότε δὴ) κοιμηθῆμεν ἐπὶ θινὶ θαλάσσης; k) καί … καί (lat. et … et) = τὲ … καί i … i, kakor … tako tudi, ne samo … ampak tudi, ἄλλως τε καί zlasti. II. adverb. 1. tudi, enako, ravno tako, tako tudi, ὡς φαμένη καὶ ἡγήσατο kakor je rekla, tako je tudi šla spredaj, ἠδὲ καί in tudi, ἐμοῦ ἰόντος ὅποι καὶ ὑμεῖς kamor tudi vi greste, καὶ αὐτός, καὶ οὗτος (enako) tudi sam (ta), Ἀγίας καὶ Σωκράτης καὶ τούτω ἀπεθανέτην sta tudi umrla; εἴπερ τις καὶ ἄλλος ako sploh kdo, ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. a) celo, že, vrhu tega, zares, ὃς νῦν γε καὶ ἂν Διῒ πατρὶ μάχοιτο, τάχα κεν καὶ ἀναίτιον αἰτιόῳτο, καὶ φύσει že po naravi, καὶ πάνυ, καὶ μάλα kaj zelo, prav zelo, da, seveda, καὶ λίην žalibog le preveč; b) ako se poudarja majhna (neznatna) stvar: tudi če samo ἱέμενος καὶ κάπνον νοῆσαι, ἔργον καὶ πόλεις ἀριθμῆσαι, καὶ ἀποκρίνασθαι χαλεπόν; c) pri komp.: še θεός καὶ ἀμείνονας ἵππους δωρήσαιτο, καὶ μεῖζον ἄεθλον; pri števnikih: vsi do, gotovo καὶ εἴκοσι τάλαντα; d) v vprašalnih stavkih: kaj neki, kaj pač ποῖον ἄνδρα καὶ λέγεις; ἴδωμεν τί ποτε καὶ λέγομεν, ἄμφω γὰρ αὐτὰ καὶ κατακτεῖναι νοεῖς; ἤρετο, ὅτι καὶ εἴη τὸ σύνθημα; e) pri časovnih določilih: že καὶ πάλαι, καὶ πρόσθεν, καὶ νῦν. 3. pri part. = καί περ: dasi, čeprav, kakor tudi, θέαμα τοιοῦτον, οἷον καὶ στυγοῦν τ' ἐποικτίσαι; καὶ τύραννος ὢν ὅμως čeprav sem kralj. III. v zvezi z drugimi členki: καὶ γάρ (lat. etenim) kajti (tudi), seveda, καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi, καὶ γὰρ ῥά kajti celo, καὶ γὰρ καί kajti tudi, καὶ γὰρ δέ in tudi, pa tudi, in celo; καί γε in sicer, in res, καὶ ἐγὼ μέν da, jaz za svojo osebo; καὶ δέ pa tudi, razen tega, δὲ καί pa tudi (celo); καὶ δή in že, celo že, in celo, in zares; καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, in tako pač, in potemtakem, καὶ δὴ καὶ τότε in tako seveda tudi tedaj; καὶ μήν in vendar, in zares, zdaj pa, kajpada; καί τοι in vendar, (in) pač; καὶ εἰ, καὶ ἐάν (κἄν) tudi če, celo ako; εἰ καί, ἐάν καί četudi, čeprav; εἰ δὲ καί če pa celo; οὐ μόνον … ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, καί ὥς tudi tako, vkljub temu.

λέγω² [fut. λέξω, ἐρῶ, aor. ἔλεξα, εἶπον, pf. εἴρηκα, pass. pf. λέλεγμαι, εἴρημαι, aor. ἐλέχθην, ἐρρήθην, fut. λεχθήσομαι, ῥηθήσομαι, λέξομαι (s pas. pom.), fut. 3 λελέξομαι in εἰρήσομαι, adi. verb. λεκτός, aor. med. ἐλεξάμην] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam μισθοφοράν, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, δεινὸς λέγειν odličen, spreten govornik; ὁ λέγων govornik, εὖ, καλῶς λέγω prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda εὖ (κακῶς) λέγω τινά dobro (slabo) govorim o kom; NT σὺ λέγεις tako je, gotovo, λέγων namreč, tako; b) τί: τί λέγεις; kaj meniš? λέγω τι povem kaj važnega, imenitnega; οὐδὲν λέγω ne povem takorekoč ničesar = lažem, moje besede so brez pomena; τινά govorim o kom kaj τί, mislim na koga, Φιλοκτήτην λέγω Filokteta menim; τὰ ἔσχατα ἀλλήλους ἔλεγον zmerjali so se z najgršimi psovkami, πρᾴως λέγω τι mirno govorim o čem, οὐδαμοῦ λέγω τινά prav nič ne cenim (spoštujem) koga; c) s predlogi: δι' ἀγγέλων javljam po glasnikih, κατά τινος govorim proti komu, tožim ga, πρός τινα govorim h komu, πρὸς ταῦτα ugovarjam, ὑπέρ τινος zagovarjam, τί πρός τι odgovarjam, ἐν ἐμαυτῷ, ἐν καρδίᾳ govorim pri sebi, mislim NT; εἴς τι, ἀμφί, περί τινος govorim o čem. 2. pass. govori se, pravi se, da; veljam, sem na glasu, s ὅτι, acc. c. inf.; osebno: λέγομαι pravi se, da sem, λέγεται pripoveduje se o njem, ὁ λεγόμενος takozvani, τὸ λεγόμενον kakor pravijo, po (znanem) pregovoru. 3. med. a) pogovarjam se s kom, τί o čem; razgovarjam se; b) ep. = act. pripovedujem.

ὅτ-αν (Hom. ὅτ' ἄν) veznik: 1. s cj. kadar, ko, tedaj ko, kadarkoli ὅταν τάχιστα bržko, čim; ako, če. 2. z ind. = ὅτε NT. 3. ὅταν περ kadar namreč (ravno).

ὑφ-έρπω [tudi v tmezi; impf. ὑφεῖρπον] poet. skrivaj se priplazim, prilezem, se prikradem, ὑφεῖρπε γὰρ πολύ zopet in zopet sem moral na to misliti; drugi: novica se je namreč na tihem daleč širila.