Franja

ἀριστεύς, έως, ep. ῆος (ἄριστος) najboljši, junak, prvak, knez, velmož; pl. plemenitaši.

ἀριστεύω [impf. iter. ἀριστεύεσκεν] 1. sem prvi, najboljši, odlikujem se, τινός med (pred); prekašam koga, τινί v čem; zmagujem; γνώμη ἀριστεύει mnenje obvelja ali prodre. 2. pridobivam, dobivam (kot) nagrado, τὰ πρῶτα dobim prvo nagrado.

ἀριστό-μαντις, εως, ὁ poet. najboljši prorok, vedeževalec.

ἄριστος 3 (ἀρείων, ἀραρίσκω) sup. k ἀγαθός najboljši, -odličnejši, -hrabrejši, -močnejši, -plemenitejši, prvi; v nagovoru: ὦ ἄριστε predragi moj, ὤριστος = ὁ ἄριστος, τἄριστα = τὰ ἀριστεῖα nagrada. – adv. ἄριστα najbolje itd.

βέλτιστος 3 najboljši, najizvrstnejši, najpripravnejši, najkoristnejši, najhrabrejši, najodličnejši; οἱ βέλτιστοι rodoljubi, aristokrati. – adv. βέλτιστον, -ιστα.

ἔξοχος 2 (ἐξ-έχω) odličen, visok, izvrsten (ἔν) τισι, πάντων med vsemi, ἀνήρ prvak, velmož, veljak. – adv. ἐξοχα, ἐξοχον, ἐξόχως odlično, posebno, pred vsemi (drugimi), najbolj (pri sup.) ἔξοχ' ἄριστοι kar (daleko) najboljši.

ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.

κρατιστεύω (κράτιστος) sem najboljši ali najmočnejši, nadkriljujem, presegam koga v čem κατά τι, τί, τινός, περὶ πάντα, τινί.

κράτιστος 3, ep. κάρτιστος (sup. od κρατύς) najmočnejši, najkrepkejši, najmogočnejši; najsposobnejši, najhrabrejši, najboljši, najkoristnejši, najodličnejši; τὸ κράτιστον τῆς πόλεως jedro državljanov (meščanov), οἱ κράτιστοι najboljši, boljari, dostojanstveniki, κράτιστόν ἐστι najboljše je. – adv. κράτιστα najbolje.

λωίων 2, skrč. λῴων in λωίτερος 3 (comp. k ἀγαθός) boljši, izvrstnejši, ugodnejši, koristnejši, izdatnejši. – adv. λῷον bolje, bolj. – sup. λῷστος 3 najboljši, najplemenitejši, ὦ λῷστε predragi moj!

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

ὄχα adv. (ἔχω) daleko, kar; samo v zvezi ὄχ' ἄριστος daleko (kar) najboljši.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πρωτεύω sem prvi, sem na prvem mestu, imam prednost, sem najboljši τινός, (ἔν) τινι v čem NT, παρά τινι pri kom.

φέρ-τερος 3 (φέρω) ep. poet. vrlejši, hrabrejši, močnejši, odličnejši, boljši, koristnejši. – sup. φέρ-τατος in φέρ-ιστος 3 zelo vrl, najboljši, najodličnejši (posebno v ogovoru: preljubi, predragi, moj ljubi, dragi moj).

φρονέω [fut. φρονήσω itd.; ep. 3 sg. cj. praes. φρονέῃσι, impf. φρόνεον] 1. mislim; a) intr. α.) sem pri zavesti, zavedam se, živim ἐμὲ δύστηνον ἔτι φρονέοντα; β.) sem pri (zdravi) pameti, imam pamet, sem razumen (pameten, moder), (prav) sodim, ἐξίστημι τοῦ φρονεῖν pripravim ob razum, zmedem, ἔξω τοῦ φρονεῖν ἐλαύνων ako se mu pamet (um) zmede; λέγω φρονῶν govorim pametno, πλέον φρονέω sem razumnejši, εὖ (καλῶς) φρονέω sem pri zdravi pameti, sem pameten, prav ravnam, κακῶς sem nespameten, neumno ravnam, τὸ κακῶς φρονεῖν zlo mišljenje, ošabnost; ἴσον, τωὐτό, τὰ αὐτά sem istega mišljenja, ujemam se, θεοῖσι ἴσα smatram se za bogovom enakega, φρονῶν πράσσω storim kaj vedoma (s premislekom); b) trans. premišljam, preudarjam, umevam, spoznam, vzamem si k srcu, opazim, pomislim, φρονῶ δὲ ξυμφορᾶς ἵν' ἕσταμεν vem, ἀληθείην uvidim, ἡμέραν spoznam (praznujem) dan NT; ὄπιδα, ἐλεητύν poznam, brigam se za kaj; veže se tudi s ὅτι, ὡς, acc. c. inf. 2. sem kake misli, občutim, menim, ἀγαθά τινι (φίλα) sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj ali naklonjen, φίλα φρονέων dobro želeč, blagohoten, kot prijatelj, κακῶς φρονέω sem nenaklonjen (sovražen), μέγα (μεγάλα) φρονέω sem ponosen, ohol, domišljav, pogumen, samozavesten, μετρίως sem skromen, μικρόν sem ponižen (malodušen), ἀμφίς sem različnih (nasprotnih) misli, ἀταλά sem vesel, ἄριστα sem najboljši pri posvetovanju, εὖ φρονῶ τὰ σά popolnoma sem ti vdana. 3. namerjam, nameravam, mislim na kaj, hočem, želim ἀγαθά, κακά τινι, τὰ ἀμείνω držim se boljših načel, bolje mislim, ἰθὺς φρονέω stremim, silim (naravnost) naprej, μεῖζον mislim na višje stvari, τά τινος sem pristaš koga, držim s kom, οἱ τὰ ἡμέτερα φρονοῦντες naši somišljeniki, μὴ κατ' ἄνθρωπον ne mislim, kakor se spodobi človeku, τοῦτο φρονεῖ ἡ εἰς τοὺς ὀλίγους ἀγωγή ta namen ima = zato ste nas pripeljali pred ta maloštevilni zbor.