Franja

νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.

νεμεσάω, ep. tudi νεμεσσάω (gl. νέμεσις) [fut. νεμεσήσω, aor. ἐνεμέσησα; pass. 3 pl. ep. νεμέσσηθεν (= -θησαν); med. fut. νεμεσήσομαι, aor. ἐνεμεσησάμην, cj. νεμεσήσεται] 1. act. zamerim komu, štejem v zlo τινί τι, hudujem se, jezim se, srdim se nad kom τινί, sem nejevoljen zaradi česa τί. 2. med. a) z aor. pass. hudujem se (razsrdim se) nad seboj, smatram zase za nedostojno, sramujem se, bojim se θεούς, izogibljem se česa inf., κακὰ ἔργα grajam, kaznujem; b) z aor. med. = act. zamerim, štejem v zlo, jezim (srdim) se.