Franja

ἀδυνατέω (ἀδύνατος), sem brez moči, ne morem; ἀδυνατεῖ nemogoče je NT.

ἀ-δῠ́νᾰτος 2 nezmožen, brez moči, slab (σώματι), ubog (χρήμασι); pass. nemogoč; τὰ ἀδύνατα nemožnost; ἀδύνατον ὄν ker je (bilo) nemogoče.

ἀ-κρᾰτής 2 (κράτος) 1. brez moči, slab(oten), kdor česa ne obvlada, ὀργῆς kdor ne more svoje jeze krotiti. 2. nevzdržen, nezmeren, razuzdan (τινός v čem). – adv. ἀκρατῶς.

ἄ-κῡρος 2 (κῦρος, odločitev) 1. neveljaven; ἄκυρον ποιῶ τι razveljavim, odpravim, oslabim, zmanjšam. 2. brez vpliva (moči, ugleda), neznaten, slab, ἄκυρον ποιῶ τινα kratim komu vpliv, ne dajem komu polne oblasti.

ἀμάχητος 2 (μάχομαι) ἄ-μαχος 2 (μάχη) 1. act. a) kdor se še ni bojeval (ali še ni bil v boju), brez boja ὄλεθρος; ταύτην τὴν ἡμέραν ἄμαχον διήγαγον ta dan se niso bojevali; b) pren. miroljuben, neprepirljiv NT. 2. pass. nepremagljiv θεῶν βέλη, čemur se ni moči ustaviti Ἀφροδίτα, πρᾶγμα.

ἀ-μενηνός 2 in 3 (μένος) ep. 1. ničev, brez bistva ὄνειροι; ἀ. κάρηνα νεκύων; onemogel, brez moči, slab(oten), pri ζώς mrtev. 2. poet. nestalen.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.

ἄν-αλκις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀλκή) [acc. ἀνάλ-κιδα, Od. 3,357 ἄναλκιν] slab, onemogel, brez moči, bojazljiv(ec); θυμός malosrčnost.

ἄν-αρθρος 2 (ἄρθρον) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.

ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.

ἀνθέω (ἄνθος) 1. cvetem, klijem, poganjam iz. 2. procvitam, cvetem, sem na vrhuncu (slave, moči), obilujem ἀνδράσιν; bliščim se.

ἀν-ορθόω [impf. ἀνώρθουν] zopet postavim, popravim, zopet sezidam, πόλιν povzdigujem k moči, vzdigujem, postavljam po koncu σῶμα; pass. NT vstanem.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀσθενέω (ἀ-σθενής) 1. sem slab(oten), bolan, boleham; aor. zbolel sem. 2. sem brez moči, veljave, reven.

ἀ-σθενής 2 (σθένος) 1. brez moči, šibek, slab(oten), bolan, onemogel, ubog. 2. neznaten, nepomenljiv.

ἀστυ-νόμος 2 (νέμω) ki upravlja, vlada, brani mesto; ὀργαί moči, ki obranijo državo; ἀγοραί skupščine, ki upravljajo države; θεοί zaščitniki, varuhi mesta.

ἄ-σχετος, ep. ἀ-άσχετος 2 (ἔχω) čemur ni moči se ustaviti, nepremagljiv; μένος (acc.) ἄσχετος neukroten, neugnan, hraber; πένθος neznosen.

βελτίων 2, adv. βέλτιον (comp. k ἀγαθός) [Et. slov. boljši, lat. de-bilis, brez moči] (moralno) boljši, hrabrejši, spretnejši, koristnejši, izvrstnejši, plemenitejši; οἱ βελτίονες boljari, aristokrati.

δύναμαι d. p. [δύνασαι itd., fut. δυνήσομαι, aor. ἐδυνήθην in ἐδυνάσθην, pf. δεδύνημαι; praes. 2 sg. δύνῃ, impf. 2 sg. ἐδύνω; ep. aor. ἐδυνήσατο; ion. pr. ind. 3 pl. δυνέαται, impf. 3 pl. ἐδυνέατο] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; μέγα δύναμαι veliko premorem, μέγιστον δύναμαι imam največji vpliv, μέγα δυνάμενος zelo vpliven, bogat, premožen, οἱ δυνάμενοι mogočniki, bogatini, veljaki; μάλιστα δύναμαι παρά τινι imam pri kom mnogo vpliva; οὐ δύναμαι, μὴ (οὐ) πείθεσθαι ne morem drugače, nego da ubogam; s sup. in ὡς kolikor je mogoče, kar največ ὡς ἂν δύνηται πλείστους, ὡς ἐδύνατο τάχιστα = quam celerrime potuit, kar najbrž; ὅτι δύναιτο, ὅσον δυνάμεθα po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh: a) vreden sem, veljam, znašam ὁ σίγλος δύναται ἑπτὰ ὀβολούς; b) značim, pomenim, namerjam τοῦτο, οὐδὲν ἄλλο. 3. impers. δύναται mogoče je, τοῖσι Σταρτιήτῃσι καλλιρῆσαι θυομένοισι οὐκ ἐδύνατο žrtve niso hotele (imele) biti ugodne.