Franja

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

εὐ-ήμερος 2 poet., dor. εὐᾱ́μερος (ἡμέρα) ki prinaša srečen dan, φάος srečnega (lepega) dneva luč.

ἥλιος, ὁ, ep. poet. ἠέλιος, dor. ἀέλιος in ἅλιος [Et. iz σᾶϝελ-jo-s, idevr. sāwel, lat. sol (iz sāol, sāwoł, sāwel; slov. solnce, iz sъl-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, ἡλίου ἔκλειψις solnčni mrk, ἡλίου δυσμαί solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ὁράω φάος ἠελίου živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, πρὸς ἠέλιον na (proti) vzhodu. 4. solnčni bog Helij.

κακίζω (κακός) [aor. pass. ἐκακίσθην] 1. act. grajam, zmerjam, sramotim, dolžim τινά. 2. pass. a) očita se mi kaj, postavljajo me v slabo luč; b) slabo se obnašam, kažem se bojazljivega, sem bojazljiv ali strahopeten.

λαμπάς, άδος, ἡ 1. subst. a) baklja, plamenica; b) solnce, (dnevna) luč, svetloba, ἡ 'πιοῦσα dan; c) NT svetilnica; d) bakljada. 2. adi. z bakljami razsvetljen ἀκταί.

λαμπτήρ, ῆρος, ὁ (λάμπω) ponev za žerjavico, žerjavnica; svetilnik, luč, baklja.

λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.

λύχνος, ὁ [Et. iz luqs-no-s, kor. leuq, gl. λευκός] pl. tudi metapl. λύχνα svetilnica, svetiljka, luč, baklja.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

σέλας, αος, τό [Et. iz σϝελας, kor. swel, žareti; gl. ἥλιος. – Obl. dat. σέλαϊ, σέλᾳ, σέλαι; nom. pl. σέλα]. ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; pl. iskre.

φάος, ους, τό [gl. φαίνω. – dat. φάει, pl. φᾱ́εα, φαέων, φᾱ́εσι in φάεσσι, ep. φόως, at. skrč. φῶς, φωτός, φωτί; pl. φῶτα, φώτων] 1. luč, (dnevna ali solnčna) svetloba, dan, ἐν φάει podnevi, φάοσδε, φόωσδε na svetlo, na dan, ἔτι φάους ὄντος dokler je še dan a) luč življenja, življenje, φάος ὁρῶ, βλέπω živim; b) javnost, εἰς φῶς φαίνω (λέγω) javno, odkrito povem; c) sreča, blagor, rešitev, zmaga, up; d) rešitelj, dika, ljubljenec. 2. plamenica, baklja, svetilnica, svetilka. 3. luč oči, vid; pl. oči.

φέγγος, ους, τό = φάος luč, solnčna (dnevna) svetloba, sijaj, dan, ogenj; pl. φέγγη stražni ogenj.

φωστήρ, ῆρος, ὁ 1. zvezda NT. 2. nebeška luč, svetloba NT.