-
ἀ-βληχρός [ἀ proth. + βληχρός] 3 ep. slab(oten); nežen, miren, lahek (θά-νατος); počasen, skriven (νόσος).
-
ἄ-πονος 2 [comp. adv. -ώτερον, sup. -ώτατα] 1. nedelaven, len. 2. nenaporen, lahek, brez bolečin.
-
ἁψιμαχία, ἡ raztreseno streljanje, praska, lahek spopad, prvi (lahek) napad.
-
γέρρον, τό [Et. odtod lat. gerra] pletenina 1. spletena ograja; spletene semanje kolibe. 2. lahek (četverokoten) ščit, spleten iz šibja in z usnjem prevlečen.
-
γερρο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi lahek pleten ščit; pl. lahkooborožene čete s pletenimi ščiti.
-
γυμνητικός 3 ki je za lahkooboroženca, ὅπλα lahkooboroženčevo orožje (t. j. sulica, lok, prača, lahek, okrogel ščit).
-
ἐλαφρός 3 [Et. iz (e)ln̥gwhró-s, sor. nem. Lunge, (ime odtod, ker so pljuča lažja od drugega drobovja; tudi rusko lëg-koje, pljuča), sor. ἐλαχύς] 1. hiter, uren, ročen, gibčen, okreten, čil, čvrst, krepak ἡλικία, lahkooborožen = lat. expeditus. 2. lahek (opp. βαρύς), nenadležen πόλεμος, neznaten, majhen, slab λύσσα; ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαί τι ne oziram (brigam) se mnogo na (za) kaj, οὐκ ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαι vzamem zares, ženem si k srcu. – adv. ἐλαφρῶς lahko, brez truda, spretno ὀρχεῖσθαι.
-
ἐλαχύς, fem. ἐλαχεῖα, ύ [Et. ἐλάσσων iz ἐλαγχjων; lat. levis iz leghwis, slov. lahek, strslov. lьgъkъ, nem. leicht] ep. majhen, mal, neznaten.
-
ἑτοῖμος, at. tudi ἕτοιμος 2 in 3 1. kar se je izvršilo, (u)resničen, izpolnjen, gotov, ταῦτα ἑτοῖμα τετεύχαται to se je zares zgodilo. 2. kar je pri rokah, pripravljen, priročen, na ponudbo; a) pripravljen, voljan, rad; b) lahek, mogoč, izpeljiv, izvršljiv μῆτις, ἐν ἑτοίμῳ ἔχω pripravljen sem, ἕτοιμόν ἐστι lahko je, ἐξ ἑτοίμου ἐστίν mogoče je, ἐξ ἑτοίμου, ὡς ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, zelo hitro. – adv. ἑτοίμως rad, lahko, hitro, ἑτοίμως ἔχω sem pripravljen NT.
-
εὐ-κάματος 2 brez truda, lahek κάματος.
-
εὔ-κοπος 2 (κόπτω) lahek, brez truda NT.
-
εὐ-μαρής 2 [Et. iz εὐ + μάρη roka] poet. 1. ki se lahko izvrši, lahek, udoben. 2. ki lahko izvrši, (vse)mogočen θεός.
-
εὐ-μενής 2, ep. εὐ-μενέτης, ὁ (μένος) 1. prijaznega mišljenja, blagohoten, naklonjen, θεοί milostljiv, prijazen, τὸ εὐμενές milost, naklonjenost (bogov). 2. ugoden, lahek, prijeten, priležen γῆ ἐναγωνίσασθαι, zložen ὁδός. – adv. -μενῶς, ion. -μενέως.
-
εὐ-μεταχείριστος 2 (μετα-χειρίζω) s komer se lahko postopa (ravna), dobrosrčen, ki se lahko užuga ali premaga ἰσχύς, lahek.
-
εὐ-πετής 2 (πίπτω, πέτομαι) lahek, udoben, brez težave z inf. – adv. -ῶς, ion. -έως lahko, brez težave; pri števnikih: najmanj, gotovo.
-
εὔ-πορος 2 (πείρω) 1. kjer se lahko hodi, dostopen, hodljiv, udoben, gladek, izvršljiv, ugoden, lahek, εὔπορόν ἐστι lahko je. 2. a) premožen, bogat ἄνθρωπος; b) spreten, pameten, vešč πρός τι; πόλις τοῖς πᾶσιν εὐπορωτάτη z vsem dobro preskrbljeno mesto. – adv. εὐπόρως lahko, εὐπόρως ἔχω πάντα imam vsega v izobilju, εὐπορώτερον ἔχω τοῦτ' ἀποκρίνασθαι na to laže odgovorim.
-
εὐ-πρόσοιστος 2 (προσ-φέρομαι) poet. pristopen, lahek, pripraven za izkrcanje.
-
εὐ-σταλής 2 (στέλλω) dobro opremljen, lahko oborožen, dobro oblečen, dostojen; ugoden, lahek πλοῦς.
-
εὐτοκία, ἡ lahek porod.
-
εὔ-φορος 2 (φέρω) 1. ki (kar) se lahko nosi, lahek. 2. lahko noseč, močen.