Franja

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.

γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

ἑᾰνός, ὁ [Et. iz ϝεσανος, ἕννυμι] ep. ženska obleka, krilo.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

εὐ-ώνυμος 2 (ὄνομα) z dobrim imenom, dobro srečo obetajoč, levi (s to besedo so se Grki izognili zloslutni besedi σκαιός = levi), slaven; τὸ εὐώνυμον levo krilo.

κόλπος, ὁ [Et. dissimil. iz πολπος, idevr. qwolpo-s, kor. qwelp, nem. wölben (stvn. hwelban)] 1. nedrje, prsi, krilo, naročje, guba (obleke pod prsmi). 2. morski zaliv, morsko dno.

κράσ-πεδον, τό [Et. κρας (gl. κρᾱτός) + πέδον] NT rob, obšiv, krajec (obleke), rob, obronek (gore), krilo (vojske); pl. konci, ἄκροισι λαίφους κρασπέδοις s skrajnimi robovi jader = s spetimi jadri.

λοβός, ὁ [Et. iz logwó-s, lat. legumen, stročje] 1. ušesce, uhelj. 2. jetrno krilo, jetra.

πλάγιος 3 [Et. gl. πέλαγος] (v)prečen, poševen, postrani (postavljen); ἐκ πλαγίου (-ίων) od strani, v bok, εἰς πλάγιον ἀποτεταμένος počez stegnjen; subst. τὰ πλάγια krilo, stran vojske, πλαγίους λαμβάνω τοὺς πολεμίους zgrabim (napadem) sovražnika od strani, εἰς τὰ πλάγια παράγω postavim proti boku sovražne vojske.

πλευρά, ἡ, ep. ion. πλευρή, ep. ion. poet. πλευρόν, nav. pl. 1. stran (telesa), lakotnica, bok, rebra. 2. sploh: stran, krilo (vojske).

πτερόν, τό [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. πέτομαι; slov. pero, nem. Feder (iz féthrō, idevr. petrā), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (= οἰωνός), polet, vodstvo, πιστὸν ἐξ ὑμῶν πτερόν zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo.

πτέρυξ, υγος, ἡ (πτερόν) 1. pero, perot(nica), krilo. 2. spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu, ki so bili gibljivi, da niso ovirali hoje. 3. mečeva ostrina, rez κοπίδος. 4. pren. γόων (neoviran) tek tarnanja (žalovanja).

πτέρωμα, ατος, τό (πτερόω) perje, krilo, perotnica.