Franja

ἄγαλμα, ατος, τό (ἀγάλλω) 1. lišp, okrasek, krasno delo, dragocenost. 2. kip, božja podoba, malik. 3. (posvečeno) darilo, ponos, dika, veselje.

ἀνάθημα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) kar je postavljeno; zaobljubljeni dar, darilo, posvetilo, spomenik; kras, (v božjo čast postavljeno) krasno poslopje, dragocenost NT.

εὐ-φεγγής 2 (φέγγος) krasno leskeč, bleščeč.

θεσπέσιος 3, poet. tudi 2 (θεός, σεπ, ἔσπετε) ep. poet. 1. božji, vzvišen, diven, čudovit, neizrekljiv. 2. božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, θεσπεσίῃ(sc. βουλῇ) po božji volji; θεσπέσιον ὡς ἡδύ neizrečeno sladko, θεσπέσιον οἷον izredno krasno, nepopisno lepo.

καλλι-πλόκαμος 2 ep. z lepimi kitami, krasno spleten.

κρή-δεμνον, τό [Et. κρη (iz κρᾱνο, κρασ-νο-, gl. κάρα) + δε-μν-ον, gl. δέω] ep. 1. ruta, povezača, peča, pajčolan. 2. zobčast nadzidek, vrh zida. 3. pokrov.

Μαύ(σ)σωλος, ὁ 1. kralj v Kariji ob Kserksovem času. 2. njegov potomec, kateremu je žena Artemizija sezidala krasno grobnico (Μαυσ(σ)ώλειον).