Franja

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.

βάδην adv. (βαίνω) korakoma, korak za korakom, polagoma, počasi; βάδην ταχύ z brzim (hitrim) korakom.

βαθμός, ὁ (βαίνω) stopinja, korak, stopnica, prag NT.

βάσις, εως, ἡ (βαίνω) 1. korak, hoja, nastop, οὐκ ἔχων βάσιν hrom; pos. NT stopalo. 2. podstavek, temelj. 3. v geometriji: črta osnovnica, osnovna ploskev, baza.

βῆμα, ατος, τό (βαίνω) 1. stopinja, korak, pot. 2. vzvišen prostor, govorniški oder, govorišče, sodni stol.

ἴθμα, ατος, τό (εἶμι) ep. hoja, korak, gibanje, kretanje.

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

ὀγμεύω [Et. sor. γέντο prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom τὸ πλῆθός τινι; στίβον vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim.

πάτος, ὁ 1. hoja, stopinja, korak. 2. pot, steza.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).