Franja

αἴγειος 3 αἴγεος (αἴξ) kozji (τυρός); iz kozje kože (ἀσκός, κυνέη); αἰγέη, ἡ (δορά) kozja koža, kozlina.

αἰγίς, ίδος, ἡ [Et.: sor. z αἰγανέη kopje. Ljudska etimologija je zvezala besedo z αἴξ koza] poet. ion. 1. kozja koža, kozlina. 2. poet. ep. egida, Zevsov ščit; pren. burja, vihar.

ἀλωπεκῆ, ῆς, ion. -κέη, ἡ ἀλωπεκίς, ίδος, ἡ (ἀλώπηξ) sc. δορά lisičja koža, lisičji kožuh, lisičina, kapa iz lisičine.

ἀνθρώπειος 3, ion. ἀνθρωπήιος in ἀνθρώπινος 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ἡ ἀνθρωπηίη(sc. δορά) človeška koža; πᾶν τὸ ἀνθρώπινον ves človeški rod; τὸ ἀνθρώπινον (in. pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.

ἀπόδερμα, ατος, τό ion. odrta koža.

ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.

ἀρνακίς, ίδος, ἡ (ἀρήν, νάκος) ovčja koža, kožuh.

ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.

βοεικός 3 βόε(ι)ος 3 (βοῦς) ep. ion. poet. goveji, volovski; ζεύγη volovska vprega; ἱμάντες iz volovske kože; κρέα govedina; βοείη, ἡ (sc. δορά) volovska koža, ščit iz volovske kože.

βοῦς, ὁ, ἡ [Et. iz βωυς (g^wōw, g^wow-), lat. bōs (= umbr.-samn. obl., lat. bi bilo: vōs), slov. govedo, nem. Kuh (got. kôs). – dor. βῶς, gen. βοός, dat. βοΐ, acc. βοῦν, ep. βῶν, pl. βόες, βοῶν, βουσί, βόεσσι, acc. βοῦς, poet. βόας, dor. βῶς]. 1. govedo, vol, bik, krava. 2. goveja koža, usnje, ščit iz goveje kože.

βύρσα, ἡ ion. (odrta) koža.

δέρμα, ατος, τό (δέρω) koža, meh.

δέρος, ους, τό poet. odrta koža, runo.

δέρρις, εως, ἡ (δέρω) koža (pos. kože, ki so jih rabili pri obleganju, da so z njimi pokrili lesene zgradbe).

διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.

δορά, ἡ (δέρω) (odrta) koža.

ἐνδυτός 2 (ἐν-δύω) oblečen, τὸ ἐνδυτόν obleka, σαρκός koža.

ἐπι-σκύνιον, τό ep. koža nad očmi (na čelu).

κύτος², ους, τό (lat. cutis – σκῦτος) koža, ščit, oklep.

κῶας, ους, τό [pl. κώεα, dat. κώεσιν] ep. ion. neostrižena ovčja koža, runo, kožuh(ovina).