Franja

Αἰνείας, ου (ep. αο, είω) ὁ, at. Αἰνέας Eneja, Anhizov in Afroditin sin, knez Dardancev.

αἰσυμνητήρ, ῆρος αἰσυμνήτης, ου, ὁ ep. sodnik v bojnih igrah, knez, vladar.

ἄναξ, ακτος, ὁ [dat. pl. ep. ἀνάκτεσσι, voc. ὦ ἄνα, poet. in ion. ὦναξ] višji, gospodar, vladar, knez, velikaš.

ἀριστεύς, έως, ep. ῆος (ἄριστος) najboljši, junak, prvak, knez, velmož; pl. plemenitaši.

ἀρχ-ηγέτης, ὁ, ἀρχ-ηγέτις, fem. ιδος, ἡ ἀρχ-ηγός 2 (ἡγέομαι) kdor kaj povzročuje (daje povod), knežji; subst. ὁ 1. ustanovnik, početnik (rodu). 2. vladar, knez. 3. početnik, praded, povzročitelj; κακῶν prerok nesreče.

Ἀσκληπιός, ὁ tesalski knez, slaven zdravnik; Ἀσκληπίδης, Ἀσκληπιάδης, ὁ njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Ἀσκληπιάδαι glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.

βασιλεύς, έως, ep. ῆος, ion. έος 1. kralj, knez, vladar. 2. kraljevič, plemič. 3. brez spolnika: perz. kralj (tudi ὁ μέγας βασιλεύς). 4. rimski cesar NT. 5. v Atenah se je imenoval drugi arhont ἄρχων βασιλεύς.

δημο-γέρων, οντος, ὁ ep. starosta, starejšina, knez.

δυνάστης, ου, ὁ (δύναμαι) mogočnik, oblastnik, gospod, vladar, knez, plemenitnik.

ἐθν-άρχης, ου, ὁ namestnik, knez.

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

ἡγεμών, όνος, ὁ, ἡ 1. vodnik, -ica, kažipot, početnik, -ica. 2. poveljnik, vojskovodja, častnik, vojaški tribun. 3. vladar, kralj, knez, namestnik NT, poglavar, upravitelj.

κρείων, οντος, ὁ, fem. κρείουσα vladar(ica), gospodar(ica), knez.

πρό-μος, ὁ [Et. lat. primus iz prismos] ep. poet. 1. najsprednji, prvi, vodja, knez, prvak. 2. prvoboritelj, prvoborec.

τᾱγεύω (ταγός) sem poveljnik, poveljujem, načelujem, vladam, ἡ Θετταλία ταγεύεται v Tesaliji vlada zavezni knez.

ταγός, ὁ (τάττω) poveljnik, vojskovodja, zapovednik, vladar, zavezni knez (poglavar).

τετράρχης, ου, ὁ (ἄρχω) četrtnik, knez, vladar NT.

τύραννος, ὁ 1. subst. tiran (neomejen) vladar, samodržec, samosilnik, trinog, gospod(ar), kralj, knez. 2. adi. vladarski, kraljevski, gosposki, gospodovalen, nasilen, silovit, τύραννα δρῶ izvršujem kraljevsko oblast, vladam, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju.