-
ἄ-βουλος (βουλή) kdor si ne zna ne svetovati, ne pomoči 1. nepremišljen, neumen. 2. vnemaren, nebrižen, brez skrbi, ne skrbeč (τινί za koga).
-
ἀ-γέλαστος 2 (γελάω) kdor se ne smeje, žalosten. – adv. ἀγελαστί brez smeha.
-
ἄ-γευστος 2 (γεύομαι) kdor ni pokusil česa, kdor česa ne pozna, neizveden v čem (τινός).
-
ἀ-γήραντος 2 ἀ-γήρατος 2 (γῆρας) 1. kdor se ne stara, nepostarljiv, vedno mlad. 2. neminljiv, neizpremenljiv.
-
ἀ-γράμματος 2 (γράμμα) kdor ne zna pisati (in brati), neuk, neizobražen.
-
ἀγχιστεύς, έως, ὁ (ἄγχιστος) bližnji sorodnik, kdor ima (prvi) pravico, kaj podedovati.
-
ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).
-
ἀγώνιος 2 (ἀγών) poet. kar (kdor) spada k boju; Ζεὺς ἀγ. sodnik v boju, zaščitnik boja; σχολή počitek po (dolgem) boju.
-
ἄ-δειπνος 2 (δεῖπνον) kdor še ni obedoval (večerjal), tešč.
-
ἀ-δεισι-βόης, ου, ὁ, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.
-
ἄ-δρηστος 2 ion. (διδράσκω) 1. act. kdor ni voljan pobegniti. 2. pass. neubežen.
-
ἀ-ζήλωτος 2 (ζηλόω) kdor ne zasluži zavisti (sovraštva).
-
ἄ-θῠτος 2 (θύω) 1. ne žrtvovan. 2. kdor ni žrtvoval.
-
αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.
-
αἰχμητά ep. αἰχμητής οῦ, ὁ kdor se s sulico bori, suličar, kopjenik, borilec, junak. – adi. bojevit.
-
ἀ-κατάπαυστος 2 (καταπαύω) brez prestanka, neprestan; NT kdor neprestano greši.
-
ἄκμηνος 2 ep. kdor še ni ničesar zaužil, tešč, nepokrepčan.
-
ἀ-κρᾰτής 2 (κράτος) 1. brez moči, slab(oten), kdor česa ne obvlada, ὀργῆς kdor ne more svoje jeze krotiti. 2. nevzdržen, nezmeren, razuzdan (τινός v čem). – adv. ἀκρατῶς.
-
ἀκρατο-πότης, ου, ὁ ion. ἀκρη- kdor pije čisto (nemešano, suho) vino, pivec čistega, nemešanega vina.
-
ἀκροβολιστής, οῦ, ὁ lahkooborožen strelec, kdor strelja iz daljave; pl. raztreseni strelci.