Franja

ἀθλο-φόρος 2, ion. ἀεθλοφόρος (φέρω) zmagovalen, zmagonosen; ἵππος konj, ki dobi bojno nagrado.

Αἴθων, ωνος, ὁ Hektorjev konj.

ἀμβροσία, ἡ, ep. ion. -ίη, ambrozija, jed in mazilo bogov, krma njih konj, (ker so tudi te smatrali za nesmrtne).

ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀναστροφή, ἡ 1. obračanje (konj in voz), povratek, vračanje, obrat νεῶν. 2. obnašanje, vedenje, življenje NT.

Βου-κεφάλας, α, ὁ konj Aleksandra Velikega.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

εὔ-ιππος 1. ki ima dobre konje, dober konjenik, τάξις. 2. poet. bogat na konjih, δῶρον dar lepih konj.

εὔ-πωλος 2 ep. poet. bogat na lepih žrebetih; δῶρον dar lepih konj (žrebet).

ἔφ-ιππος 2 na konju (sedeč), jahaje; κλύδων vrvenje konj in voz.

ζευγηλατέω gonim par goved (konj), vozim ali orjem z dvovprego.

ζευγῐ́της, ου, ὁ (ζεῦγος) v Atenah: meščan tretjega davčnega razreda, ki je imel en jarem volov ali konj za oranje.

ζευγο-τρόφος 2 (τρέφω) ki redi par konj, konjerejec.

ζυγόν, τό ζυγός, ὁ, nav. pl. ζυγά [Et. iz jugó-m; lat. iugum, slov. igo, nem. Joch] 1. jarem δουλείας, δουλοσύνης, vprega dveh volov ali konj, dvovprežni voz; ὑπὸ ζυγὸν ἄγω vpregam, ἐπιτίθημί τινι ζυγά τοῦ μὴ ὑβρίσαι vržem na koga jarem (stražo), da ne … 2. a) kobilica pri liri; b) veslarska klop; c) tehtnica NT; d) vrsta, red (v vojaškem pomenu).

ζυγωτός 3 poet. dobro naprežen, dvovprežen (s 4 konji, t. j. dva pod jarmom in na vsaki strani en priprežen konj παράσειρος).

θῡμο-ειδής 2 (εἶδος) 1. ognjevit, pogumen, srčen, isker (konj). 2. jezen, srdit, strasten, strahovit, nagel.

ἱππ-αγωγός 2 (ἄγω) ki prevaža konje; πλοῖον, ναῦς (tudi brez subst.) ladja za prevoz konj (konjevoznica).

ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.