Franja

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἄν-αρκτος 2 (ἄρχω) ki nima ali noče imeti gospodarja, neodvisen, nepodložen, brez gospodarja.

ἀντιλογία 1. protigovor, prigovor, ugovor NT. 2. a) NT pravda, prepir, nasprotovanje, πρός τινα sovraštvo; b) sodnijska obramba, vzajemna razprava; ἦλθον ἐς ἀντιλογίαν prišli so k vzajemni razpravi = začeli so navzkrižna mnenja razkladati; ἀντιλογίαν ἐν αὑτῷ ἔχειν imeti (v sebi) opravičevalne izgovore.

βλαστάνω, NT βλαστάω [fut. βλαστήσω, aor. ἔβλαστον, NT ἐβλάστησα, pf. βεβλάστηκα] 1. intr. klijem, poganjam, ozelenim NT; izhajam iz, zrastem ἐξ, ἀπό τινος; ἀνθρώπου φύσιν βλαστεῖν imeti človeško naravo. 2. trans. aor. ἐβλάστησα rodim, donašam τὸν καρπόν NT.

ἐθίζω (ἔθω) [Et.iz σϝέθω; refleks. deblo swe (gl. ἕ) in kor. dhe (gl. τίθημι): po svojem delati, živeti; navado imeti; lat. suesco, sodalis; nem. Sitte (got. sidus); pf. εἴωθα iz σε-σϝωθα; gršk. še ἦθος, ἠθεῖος. – Obl. fut. ἐθιῶ, aor. εἴθισα, pf. εἴθικα, pass. aor. εἰθίσθην, pf. εἴθισμαι, adi. verb. ἐθιστέον]. 1. act. navajam, privajam, priučujem τινά. 2. pass. navajam se, priučujem se, σύν τινι čemu; εἴθισμαι navajen sem; τὸ εἰθισμένον navada, šega NT.

πλεονεκτέω (πλεον-έκτης) = πλέον ἔχω 1. imam več (večji del), imam prednost, sem na dobičku, nadkriljujem τινός, povečujem vpliv, τοῦ ψύχους, ἡλίου laže prenašam mraz, solnčno vročino. 2. imam korist, obogatim (-éti), prevaram, ukanim, opeharim koga NT, prikratim komu kaj; pass. prikratijo ali prevarajo me, trpim škodo ὑπό τινος. 3. hočem več imeti, sem pohlepen, lakomen.

φιλό-νῑκος 2 (νίκη) 1. zmago ljubeč, hrepeneč po prvenstvu, po zmagi, častihlepen, slavohlepen, tekmujoč, τὸ φιλόνικον poganjanje, tekmovanje. 2. prepirljiv, svojeglaven. 3. adv. φιλονίκως ἔχω πρός τινα tekmujem s kom, potegujem se, poganjam se za čim, trudim se na vso moč, sem svojeglav, hočem imeti prav.

χαίρω [Et. kor. g'herēi, poželeti; lat. hortor, āri, izpodbuditi, nem. gern, begehren, Gier, Begierde; gršk. χάρις. – Obl. fut. χαιρήσω, aor. ἐχάρην, pf. κεχάρηκα (s prez. pom.: sem vesel), adi. verb. χαρτός, ep. impf. χαῖρον, iter. χαῖρεσκον, fut. redupl. κεχαρήσω in κεχαρήσομαι, inf. κεχαρησέμεν, aor. χάρην, opt. χαρείην, aor. 2 med. κεχαρόμην, opt. 3 pl. κεχαροίατο, aor. 1 med. 3 sg. χήρατο, pf. pt. κεχαρηώς; poet. pf. med. κεχάρημαι in κέχαρμαι; NT fut. χαρῶ in χαρήσομαι]. 1. veselim se, radujem se, sem vesel, imam veselje nad čim, imam rad, zadovoljen sem s čim; pogosto v zvezi s θυμῷ, φρεσίν, φρένα; ἐν θυμῷ pomeni tudi: pri sebi, skrivaj, νόῳ oprezno, pametno; veže se s τινί, ἐπί, ἔν τινι, s pt., ὅτι, ὡς, οὕνεκα; νῦν πᾶσι χαίρω vsi me imajo radi, z vsemi se dobro razumem; χαίρω ποιῶν z veseljem (rad) storim, delam kaj navadno; pt. χαίρων a) vesel, radosten, rad, z veseljem; b) srečen, zdrav, brez kazni ἀπαλλάττω; οὐ χαίρων nerad, ne brez kazni, ne v svojo korist ἀδικήσω, ἐρεῖς; οὐδέ τιν' οἴω χαιρήσειν ne bode se, menim, veselil, slabo se mu bo godilo; οὐ χαίρω σε θνῄσκοντα ne veselim se tvoje smrti. 2. posebna raba: a) χαῖρε, χαίρετε bodi(te) pozdravljen(i)! na zdravje! nasvidenje! zdrav! srečno! z Bogom!; b) χαίρειν τινὰ φάσκω (λέγω, προσεῖπον itd.) pozdravljam koga, τἆλλα σ' ἐφίεμαι χαίρειν druge želje se ti naj izpolnijo; tudi v začetku pisma: τινὶ χαίρειν(sc. λέγω) pozdravljam koga; c) χαίρειν ἐῶ, λέγω, κελεύω opustim kaj, pustim v nemar, ne maram, ne brigam se za, odrečem (odpovem) se, χαίρειν λέγω Κύπριν ni mi mar, preziram; χαιρέτω τις naj se pobere, ne maram imeti s kom opraviti; χαιρέτω τὰ πρόσθεν βουλεύματα z Bogom prejšnji sklepi, ἑρπέτω χαίρουσα naj gre v božjem imenu.