Franja

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἀκτή², ἡ zmleto žito, moka, hrana.

ἄ-ψῡχος 2 (ψυχή) brez duše, neživ, brezdušen, malosrčen, βορά jed iz nežive stvari, rastlinska hrana.

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

βορά, ἡ [Et. kor. g^wer, slov. žreti, žrem; lat. vorare (iz g^w); gršk. še βιβρώσκω, βρῶμα; sor. slov. gr-lo, lat. gurges, gršk. βάραθρον] hrana, meso, jed, krma, plen.

βόσκημα, ατος, τό 1. čreda na paši, živinče. 2. krma, paša, hrana.

βρῶμα, ατος, τό, βρώμη, ἡ ep., βρῶσις, εως, ἡ ep. βρωτῡ́ς, ύος, ἡ ep. (βίβρώσκω) jed, hrana, živež, obed, jelo, NT βρῶσις izjedanje, rja.

δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

διατροφή, ἡ (δια-τρέφω) živež, hrana.

ἐδωδή, ἡ (ἔδω) jed, hrana, piča, vada, vaba.

εἶδαρ, ατος, τό (ἔδω) ep. jed, hrana, piča; vada, vaba.

εὐπορία, ἡ 1. lehkota, s katero se kaj stori ali dobi, lepa priložnost, udobna pot; εὐπορία ἐστί lahko je. 2. sredstva, premoženje, imetje, obilica, blagostanje; εὐπορία τῆς τύχης milost, naklonjenost usode; εὐπορία τοῦ βίου živež, hrana; NT zaslužek.

ζωή, ἡ, ion. ζόη (ζάω) 1. življenje, življenjska doba, način življenja, παρὰ τὴν ζόην v teku (za) življenja. 2. hrana, živež, ζόην ποιοῦμαι ἔκ τινος prehranjujem se s čim. 3. ep. imetje, premoženje.

ἤια², τά ep. živež, hrana, živež za na pot, plen divjih živali λύκων.

θεοτρόφιος 3 (τρέφω) bogove hraneč, θεοτροφία hrana bogov.

θρεπτήρια, τά, ep. θρέπτρα, τά (τρέφω) 1. hrana, živež. 2. plača, hvaležnost za odgojo.

κατα-φθίω [fut. καταφθίσω, aor. κατέφθισα, intr. κατέφθιτο, inf. καταφθίσθαι, pt. καταφθίμενος, plpf. poet. κατεφθίμην] 1. trans. pokončam, uničim, pogubim, (u)morim. 2. intr. (iz)ginem, konec vzamem, venem, propadam, ugašam, umiram; ἤϊα κατέφθιτο hrana je pošla, pt. καταφθίμενος mrtev.

μάσταξ, ακος, ἡ ep. 1. usta, ἐπὶ μάστακα χερσὶν πίεζεν črez usta = zaprl ji je z rokami usta. 2. založaj, grižljaj, hrana.

μείλιγμα, ατος, τό (μειλίσσω) tešilo, utešitev θυμοῦ, hrana, spravna daritev.