Franja

ἀνάκτορον, τό, (ἄναξ) gospodovo stanovanje, svetišče, tempelj, hram božji.

ἕδος, εος, ους, τό 1. sedež, sedišče, prebivališče, stanovanje bogov: hram, svetišče. 2. sedenje, οὐχ ἕδος ἐστί ni časa za posedanje.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

νᾱός¹, ὁ, at. νεώς, ion. ep. νηός (gl. ναίω) hram (božji), svetišče, tempelj; pos. notranji prostor svetišča NT.

οἴκημα, ατος, τό hiša, poslopje, zgradba, soba, hram, spalnica, nadstropje; posebno a) ječa, kletka, kurnik; b) kapelica; c) delavnica; d) hiša nesramnosti.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

οἰνών, ῶνος, ὁ (οἶνος) vinska klet, hram, zidanica.

παστάς, άδος, ἡ 1. lopa, veža, preddverje, stebrenik, hram, soba. 2. a) ženinova ali nevestina spalnica; b) grobnica; c) obednica.

τέγος, ους, τό (στέγω) 1. streha, strop. 2. soba, hram, dvorana.