Franja

ἀ-εικίζω ep. poet., at. αἰκίζω 1. grdo ravnam s kom, sramotim, zasramujem koga, mučim, trpinčim. 2. popačim, nagrdim, τινά.

αἰκῑ́α, ἡ (at. = ἀεικείη) nespodobnost, grdo ravnanje, sramota, grdobija.

αἰκίζω (αἰκής), nav. med. (aor. ᾐκισάμην) mučim, grdo (hudo) ravnam s kom, trpinčim koga.

αἰκισμός, ὁ (αἰκίζω) grdo ravnanje, sramota.

αἰσχρο-κερδής 2 (κέρδος) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. – adv. -ῶς umazano.

αἰσχρολογία, ἡ grdo (nečedno) govorjenje, kvante NT.

αἰσχρο-πραγέω delam grde stvari, grdo ravnam.

ἀνθ-υβρίζω poet. tudi jaz (v povračilo) žalim koga, ravnam grdo s kom.

βιάζω [act. samo Od. 12, 297; med. fut. βιάσομαι, aor. ἐβιασάμην; pass. fut. βιασθήσομαι, aor. ἐβιάσθην, pf. βεβίασμαι] 1. act. silim, stiskam τινά. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; σφάγια izsilim ugodna znamenja; βιασάμενος ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo πολεμίους; posilim γυναῖκα; prestopim, prelomim νόμους; umorim samega sebe ἐμαυτόν; εἴσω vderem s silo, vrinem se; διὰ τῶν φυλάκων prebijem se, prederem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ὄνειδος ὀργῇ βιασθέν v jezi izrečena psovka.

δια-λῡμαίνομαι [pf. ion. διαλελύμασμαι tudi s pas. pom.] d. m. zelo grdo ravnam s kom, škodujem komu, poškodujem, pohabim koga, sem komu usoden.

δια-λωβάομαι med. popolnoma pohabim, okrnim koga, prav grdo ravnam s kom.

δια-τίθημι I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. poravnam ἔριν. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor λόγον.

ἐλαύνω, poet. ἐλάω [att. fut. ἐλῶ, ᾷς, aor. ἤλασα, pf. ἐλήλακα, pass. ἐλήλαμαι, aor. ἠλάθην, adi. verb. ἐλατέος – ep. praes. ἐλόω, inf. ἐλάαν, fut. ἐλάσσω, ἐλάω, aor. ἔλασ(σ)α, cj. 2 sg. ἐλάσῃσθα, iter. ἐλάσασκε, plpf. 3 pl. ἐληλάδατο (-λέδατο, -λέατο), ion. pf. ἐλήλασμαί, aor. pass. ἠλάσθην] I. trans. 1. gonim, ženem, poganjam, premikam ἵππους, ζεῦγος; vodim, peljem στρατόν, jašem ἵππον, vozim ἅρμα; ναῦν ladjam, jadram, ναῦς ἐλαυνομένη ladja, ki plove, οἱ ἐλαύνοντες veslači, κώπην veslam, ὁδόν hodim po poti. 2. a) odpeljem, odvedem βοῦς, μῆλα, λείαν; med. odpeljem zase τὶ ἔκ τινος; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim τί τινος, τὶ ἔκ τινος iz česa, τινὰ γῆς, μίασμα χώρας; ἄγος izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom τινά τινι, ἄδην πολέμοιο, χεὶρ ὀδύνῃσι ὀξείῃς ἐλήλαται roko prešinjajo bolečine, λύπῃ ἐλαύνομαι žalost me prevzame, ὑπ' ἀνάγκης ἐλαύνομαι. 4. udarjam, sujem, ranim σκήπτρῳ τινά, κάρη τινὸς πρὸς γῆν treščim ob tla, πόντον ἐλάταις udarjam po morju z vesli, veslam, γαλήνην veslam po mirnem morju, τινὰ ξίφει, τινὰ ὦμον ranim koga na rami, δόρυ (ἔγχος) διὰ στήθεσφι porinem sulico skozi prsi, ὀιστός διὰ ζωστῆρος ἐλήλατο je prodrla skozi, οὐλήν vsekam rano, σταυρούς zabijem, τὰ πράγματα tiram državo v propast. 5. raztezam a) kujem ἀσπίδα, πτύχας; b) napravljam, gradim τάφρον, τεῖχος; c) pokosim ὄγμον; d) vzbujam, napravljam κολωόν. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč ἵππον, ἅρμα, ναῦν, στρατόν) ἀντίον grem nasproti, ἥκω ἐλαύνων prijašem, ἀνὰ κράτος v dir, skokoma. 2. πρόσω τινός napredujem v čem, ἐς πᾶσαν κακότητα pomikam se, grem do skrajne zlobe, ἐς τριβάς zavlačujem, odlašam, ἔξω τοῦ φρονεῖν sem blazen, ἐς κόρον ženem kaj do sita, do naveličanja.

ἐν-υβρίζω poet. hudo (grdo) ravnam s kom, grešim zoper koga τινά, τινί s čim NT.

ἐπηρεάζω 1. (ἐπήρεια) pretim komu τινί. 2. žalim, zasramujem, NT obrekujem, stiskam; grdo ravnam s kom, razžalim, škodujem, delam krivico komu τινί, (εἴς) τινα.

ἐπ-ήρεια, ἡ (gl. ἀρειή, Ἄρης) žuganje, grožnja, sovražno (grdo) postopanje, razžalitev, zloben namen, κατ' ἐπήρειαν s pretnjo, osorno.

ἐπι-φέρω [aor. ἐπήνεγκα, ion. ἐπένεικα] ἐπι-φορέω I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj γῆν, τὸ ἐναντίον τινί, σουδάρια ἐπί τινα pokladam na NT, ψῆφον glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, στέφανον τῷ νεκρῷ polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, αἰτίαν zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, τὴν ὀργήν jezim se NT, κρίσιν izrečem sodbo NT, χεῖράς τινι položim roko na, grdo ravnam, napadem, Ἄρηα, πόλεμόν τινι vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, ὅπλα τινί zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, ὑπερβολήν pomnožujem, δουλείαν, ἐλευθερίαν prinašam komu sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj τί τινι, μωρίην, μανίην τινί smatram za neumnega, ὀργάς τινι izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ψόγον karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. III. pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad τινί, θάλαττα morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam τινί. 2. pridem pozneje, sledim, τὰ ἐπιφερόμενα bodočnost, preteča nevarnost.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἐφ-υβρίζω grdo ravnam s kom, sramotim, zasramujem, koga τί, τινά, grešim proti komu εἴς τινα; κελαινώπαν θυμὸν τοῖς ἄχεσιν ἐφυβρίζει v svoji črni duši se roga nezgodam, ἐφύβριζον ἄλλα τε καὶ εἰ ἥκοιεν vpraševali so porogljivo med drugim tudi, če.

καθ-υβρίζω, ion. κατ-υβρίζω 1. trans. a) grdo, prevzetno ravnam s kom, grdim, sramotim, podiram na tla, ἄχεσιν smejem se komu v nesreči; b) varam, vodim za nos. 2. intr. grešim proti komu, prevzemam se πόλεις.