Franja

ἁλμῠρός 3 (ἅλμη) slan, grenek, neprijeten, trpek, gorjup.

ἐχε-πευκής 2 [Et. ἐχε (gl. ἔχω) + πεῦκος, gršk. πεύκη smreka, kor. peuk', bosti, nem. Fichte (stvn. fiuhta)] ep. oster, šiljast, grenek.

ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.

περι-πευκής 2 ep. zelo oster, zelo grenek.

πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.

πολύ-πικρος 2 ep. zelo grenek, bridek, bolesten.

στονόεις 3 1. a) šumen, bučen πορθμός; b) stokajoč, vzdihujoč, tožeč. 2. prežal(ost)en, prebeden, grenek, ki povzroča vzdihe, prinaša nesrečo, nesrečen βέλεα, ὀιστοί.

ὠμός 3 [Et. sor. lat. amārus, grenek, nem. Ampfer] 1. sirov, nekuhan; nezrel, negoden; zgoden, svež, krepak, γῆρας prezgodnja starost. 2. krut, sirov, divji, strog, trdosrčen, neusmiljen.