Franja

αἰσχρολογία, ἡ grdo (nečedno) govorjenje, kvante NT.

ἄ-κρῐτος 2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.

γνωμολογία, ἡ govorjenje v pregovorih.

εἰκονολογία, ἡ govorjenje v slikah, (podobah).

κουφολογία, ἡ (κοῦφος, λέγω) lahkomiselno, nepremišljeno govorjenje.

λάλημα, ατος, τό (λαλέω) poet. blebetanje, prazno govorjenje; konkr. blebetač, klepetulja.

λαλιά, ἡ (λάλος) 1. blebetavost, blebetanje, prazno govorjenje, (po)govor, vest. 2. govorica, jezik, narečje NT.

λεκτικός 3 (λέγω) za govorjenje sposoben, v govorjenju spreten, zgovoren; ἁρμονία recitativ (govorjenju podobno petje).

λήρημα, ατος, τό nespametno govorjenje.

λῆρος, ὁ prazno govorjenje, besedičenje, blebetanje; čenče, neumnosti; konkr. bahač, čenča.

μωρολογία, ἡ nespametno govorjenje, blebetanje NT.

ῥᾳθῡμία, ἡ 1. lahkomiselnost, brezskrbnost, ῥαθυμία τοῦ λόγου govorjenje tja v en dan. 2. a) malomarnost, nemarnost, lenoba; b) udobno življenje, želja po zabavah; c) brezbrižnost, brezobzirnost, preziranje (Evr. Med. 218).

ῥῆσίς, εως, ἡ (gl. ῥῆμα) 1. govorjenje, govor, način govorjenja. 2. beseda, izrek, pripoved(ovanje). 3. sklep Λακεδαιμονίων.

ὕ-θλος, ὁ (ὕει) prazno govorjenje, čenče, burke.

φλυᾱρία, ἡ klepetanje, prazno govorjenje, čenče, neumnosti, neslanosti, burke.

ψόφος, ὁ 1. zvok, glas, šum, ropot, šumenje, hrušč, hrup, hreščanje. 2. prazno govorjenje, vpitje (Sof. Aj. 1117).