Franja

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

κωφός 3 (gl. κηφήν) 1. top, topoglav, skrhan, slab βέλος, nem, tih, zamolklo bobneč κῦμα, neobčutljiv γαῖα. 2. a) nem, gluh, gluhonem NT; b) neumen, neveden; c) prazen, ničev, pozabljen ἔπη.

ὑπό-κωφος 2 (κωφός) nekoliko (malo) gluh, naglušen.