Franja

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀπο-τέμνω, ion. -τάμνω 1. act. a) odrezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) τὴν κεφαλήν glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odrezujem) zase, omejujem, prisvajam si.

ἐκ-κυβιστάω (κύβη glava) prekucujem se, na glavo se postavljam.

ἐμβολή, ἡ (ἐμ-βάλλω) 1. met, lučaj, strel, ladijski rilec, glava zidodera (ovna). 2. a) vpad, naval, napad; b) vhod, klanec, prelaz; ustje, izliv (reke).

ἐν-τῠπάς adv. ep. prav tesno zavit v plašč (tako, da se poznajo udje in glava) ἐν χλαίνῃ κεκαλυμμένος.

ἐπί-κρᾱνον, τό (κάρα) 1. vse, kar je na glavi, ruta, pajčolan. 2. stebrova glava, nadstropje.

εὐμάθεια, ἡ εὐμαθία, ἡ lahko učenje in razumevanje, dobra glava, naučnost, bistroumnost, razumnost.

κᾰ́ρα, τό, ion. ep. κάρη [Et. lat. cere-brum (iz ceras-ro-m), nem. Hirn, gršk. καράρα iz καρασ-ρα, καρ iz καρς. – Obl. gen. καρήατος, κάρητος, κρᾱτός, κρᾱ́ατος; dat. καρήατι, κάρητι, κρᾱ́ατι, κρᾱτί, κάρᾳ; acc. κάρα, κάρη, κρᾶτα, κάρ; pl. nom. καρήατα; gen. κρᾱ́των; dat. κρασί, κράτεσφι; acc. κρᾱ́ατα]. ep. vzpor. obl. κᾱ́ρηνον, τό 1. glava, obraz. 2. glavica, vrh, sleme, πολίων κάρηνα gradovi, ἐπὶ κρατὸς λιμένος na koncu pristanišča.

καρηβαρέω (κάρη, βαρύς) povešam glavo, imam težko glavo, glava me boli.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

κῑό-κρᾱνον, τό (κίων, κάρηνον) stebrova glava, nadstebrje, zglavje.

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κορυφαῖος 3 (κορυφή) najvišji, vrhoven; subst. glava, vodja, poglavar; voditelj kora.

κορυ-φή, ἡ [Et. obrazilo -φη iz bhā; κορυ- iz kor. k'er, kvišku moleti, gl. κεραός] vrh (glave ali gore), teme, glava, vrhunec, sleme, greben.

κύμβαχος 2 (κύμβη glava) ep. 1. adi. z glavo naprej, strmoglav, ἔκπεσε κύμβαχος padel je na glavo. 2. subst. ὁ okroglina pri čeladi, kamor se je vtikala perjanica, κύμβαχος ἀκρότατος vrh okrogle čelade.

κώδεια, ἡ ep. (makova) glava.

μήκων, ωνος, ἡ [Et. dor. μάκων, istega izv. slov. mak, nem. Mohn (srvn. mahen, predgerm. makon-)] mak (glava, zrno, sad).

πρωτο-στάτης, ου, ὁ (ἵσταμαι) 1. kdor stoji v prvi vrsti, sprednjik; pl. prva bojna vrsta. 2. vodnik, glava, predstojnik NT.