Franja

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

αἶνος, ὁ ep. ion. poet. 1. govor, pregovor. 2. (po)hvala, slava.

ἀκρόᾱσις, εως, ἡ 1. poslušanje, pazljivost, pokorščina. 2. govor, predavanje.

ἄνοιξις, εως, ἡ (ἀν-οίγνυμι) odpiranje, odprtina; στόματος govor, ἐν ἀνοίξει τοῦ στόματος da odprem usta NT.

ἀντι-λαμβάνω 1. act. obratno vzamem tudi jaz, dobim kaj v povračilo τί τινος, ujamem. 2. med. a) držim se česa, primem, zgrabim, lotim se česa πραγμάτων, πολέμου, dosežem kaj, polastim se česa τοῦ θρόνου, τοῦ ἀσφαλοῦς pridem na varno mesto; b) ὁ λόγος ἀντιλαμβάνεταί μου govor mi ugaja, me zanima; c) zavzemam se za, delam za περὶ τῆς σωτηρίας, podpiram τινός; d) karam, grajam.

ἀντιλογικός 3 sposoben za ugovarjanje (izpodbijanje), λόγος sofističen govor, protigovor.

ἀπ-αρτάω 1. trans. a) obesim, navežem na kaj; pass. visim; b) ločim, oddaljim, odstranim, λόγον τῆς γραφῆς govor od predmeta tožbe; pass. ločen, oddaljen sem od česa, ταῖς παρασκευαῖς καὶ ταῖς γνώμαις ἀπηρτημένοι neoboroženi in neodločeni. 2. intr. odstranim se, oddaljujem se εἴς τι.

ἀπολογία, ἡ obrana, zagovor, govor v obrano, ἀπολογίαν ποιοῦμαι branim se, zagovarjam se.

ἀπο-τείνω 1. trans. iz-, raztezam; λόγον μακρόν imam dolg govor; μακρόν dolgo (obdržim glas) trajam. 2. intr. (= pass.) raztezam se, πόρρω grem predaleč.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

αὐδή, ἡ [Et. iz ἀ-υδη, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, ἔργων o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.

βάξις, εως, ἡ (βάζω) poet. govor, beseda, govorica, glas, vest, izrek (proročišča).

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

γῆρυς, υος, ὁ [Et. kor. g'ar, nem. Kar-woche, stvn. kara "Wehklage", s "s" podaljš.: lat. garrire iz gar-s-] ep. poet. glas, zvok, govor, jezik.

γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.

δημηγορία, ἡ (δημ-ηγόρος) govor pred narodom (v narodni skupščini).

δημηγορικός 3 1. za ljudskega (javnega) govornika sposoben, spreten. 2. namenjen za govor pred narodom.

δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.

διάλεκτος, ἡ (δια-λέγομαι) 1. pogovor, govor. 2. narečje.

δια-λύω 1. act. a) razvežem, razkrojim, odločim; pren. razpustim σύλλογον; odpustim, odslovim στρατιήν; b) prekršim, prelomim σπονδάς; Tuk. 5. 1 αἱ σπονδαὶ διελέλυντο premirje je poteklo, dokončam πόλεμον, pomirim, spravim koga τινά; λόγον μεταξύ prekinem govor; δαπάνην plačujem. 2. med. pass. a) poravnam, spravim se, pogodim se, domenim se s kom τινί, πρός τινα, udušim, končam πόλεμον, opustim ἔχθραν, ovržem, odstranim ἐγκλήματα, διαβολάς, opravičim se περὶ τῶν ἐγκλημάτων, razderem ξεινίην; b) plačam iz svojega; c) ločim se od koga, odidem, razidem se ἐκ, ἀπό τινος; umrjem τοῦ ἀνθρώπου διαλυομένου.