Franja

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἄ-δῐκος 2 (δίκη) krivičen, nepravičen, nepošten, nezvest, hudoben (περί τινα proti komu); nepravi, nerabljiv (ἵππος); τὰ ἄδικα krivica; ἐκ τοῦ ἀδίκου krivično, nepošteno adv. ἀδίκως krivično, po krivici, po nedolžnem.

ἀῑ́σσω, poet. ᾄσσω, at. ᾄττω [Et. iz Ϝαι-Ϝικjω. – Obl. fut. ἀίξω, aor. ἤιξα, inf. ἀῖξαι, iter. ἀίξασκον; med. ἠιξάμην; pass. ἠίχθην, inf. ἀιχθῆναι; poet. ᾄξω, ᾖξα, ᾄξας]. 1. intr. hitro se premikam, planem, privršim, drevim, hitim, letim, vihram, divjam (αὔρα), dvigam se, vzdignem se (πρὸς οὐρανόν), skočim (ἀφ' ἵππων), naskočim, napadem (φασγάνῳ); pass. zaženem se, uidem, zmuznem se, ἡνία ἐκ χειρῶν ἠίχθησαν so padle iz rok; vihram (κόμη, χαῖται). 2. maham, vihtim (χεῖρα).

ᾱ̓λάομαι d. p. [3. pl. pr. ἀλόωνται, imper. ἀλόω, impf. ἠλώμην, -ᾶτο, aor. ἠλήθην (ἀλήθην), pf. ἀλάλημαι s prez. pomenom, zato se naglaša: ἀλάλησθαι, ἀλαλήμενος, plpf. ἀλάλητο] 1. blodim, potikam se, pohajkujem, klatim se, potepam se po, ἔκ τινος izgnan sem, živim v pregnanstvu. 2. v negotovosti sem, dvomim, ne vem.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἀναγραφή, ἡ zapis, listina, seznam(ek).

ἀνα-δίδωμι 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal πηγήν; pustim (storim), da vzraste, obrodi καρπόν, ὡραῖα; b) bljujem, mečem ogenj πῦρ; podelim ἐκ τῆς γῆς; ἐπιστολήν izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, ψῆφον dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.

ἀνα-κύπτω 1. pomolim glavo iz česa ἐκ τῆς θαλάσσης; postavim se pokoncu, vzravnam se kvišku, vzdignem se kvišku, povzdignem oči kvišku NT. 2. izkopljem se iz česa.

ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.

ἀνα-λύω, ep. ἀλ-λύω [ep. iter. impf. ἀλλύεσκε] 1. od-, razvežem, razpletem, odrešim, osvobodim. 2. a) πρυμνήσια odvezem, t. j. odrinem, odjadram; NT umrjem; b) NT povrnem se ἐκ τῶν γάμων. 3. med. (zopet) popravim.

ἀνα-νήφω zopet se iztreznem, ἐκ παγίδος iztrgam se iz zank NT.

ἀνα-πνέω [inf. aor. ep. ἀμπνεῦσαι, imper. ἄμπνυε, aor. pass. ἀμπνύνθη, med. ἄμπνῡτο, oba z aktivnim pomenom] 1. oddahnem si, diham, vdihavam. 2. začnem zopet dihati, odpočijem se, popravim se, pridem do sape, oživim, ἐκ σέθεν po tebi.

ἀν-άπτω¹ 1. act. privezujem, pritrjujem, obešam, pripisujem; θύρσους, ἀγάλματα obešam v svetišče, poklanjam v dar; μῶμον osramotim. 2. med. pripenjam, privezujem, pritrjujem zase, ἔκ τινος na koga (kaj).

ἀνα-ρρήγνῡμι 1. trans. raz-, pretrgam βοείην, razrijem γαῖαν, razderem, razbijem, razrušim τεῖχος, λόφους; orjem αὔλακας, ναῦς ἀναρρήγνυται ladja se razbije (potopi); razkoljem Sof. Aj. 236. – pass. uprem se, πάντα ἀναρρήγνυται splošna vstaja nastane. 2. intr. izbruhnem, nastanem κακὰ ἔκ τινος.

ἀνάστατος 2 (ἀν-ίστημι) pregnan, izgnan, razdejan, opustošen, razseljen; ἀνάστατον ποιεῖν pregnati, opustošiti, pokončati; ἀνάστατον γίγνεσθαι pregnan, opustošen, razdejan biti; Her. podjarmljen, podvržen; ἀνάστατος γίγνομαι ἐκ τοῦ οἴκου sem ob hišo (izgubim).

ἀνα-τέλλω 1. tr. storim, da gre kaj kvišku, da poganja (raste, rodi, donaša sad, postane); ἥλιον velevam solncu, da vzhaja NT; κακά napravljam, povzročam. 2. intr. vzhajam (o solncu, mesecu), izviram (o rekah); NT ἔκ τινος izviram, izhajam od.

ἀνα-φέρω [fut. ἀνοίσω, aor. ἀνήνεγκον, ion. ἀνένεικα, ion. inf. ἀνῷσαι, ἀνοῖσαι, pf. ἀνενήνοχα, aor. pass. ἀνηνέχθην, ion. ἀνηνείχθην], ion. ἀνα-φορέω I. act. 1. trans. a) vznašam, prinašam gori ἐξ Ἀίδαο, παρὰ βασιλέα k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); θυσίας žrtvujem, prinašam daritve; κώπας vzdigujem; ὑσσούς kvišku držim, ἔκ τινος odvračam od česa; πόλιν ἐκ πονηρῶν πραγμάτων dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; στεναγμούς vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na εἰς ἀξιόχρεων λέγοντα; γένος ἐς izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, ἔς τινά τι prepuščam reševanje česa komu; poročam, javljam θεοπρόπια; predlagam, nasvetujem εἰς τὸ κοινόν; τινός spominjam se; c) prenašam, jemljem nase ἄχθος, ἁμαρτίας. 2. intr. a) vzdigujem se ψάμμος; oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.