Franja

αἴθουσα, ἡ ep. (sc. στοά) (αἴθω) lepa stebrska dvorana, stebrenik, dvorišče, mostovž (pri vhodu in okoli dvorišča).

αὔλειος 3 in 2 (αὐλή) kar spada k dvorišču ali hiši, dvoriščen, hišen, θύραι vrata na dvorišče, glavna vrata, οὖδος prag vrat, ki peljejo na dvorišče.

αὐλή, ἡ [Et. sor. s hom. ἰαύω, ἰαῦσαι, sor. s kor. wes, gl. ἄστυ] 1. zagrajeno dvorišče, ograja (zid) okrog dvorišča, staja za živino. 2. dvor, hiša, predsoba, veža, palača, stanovanje.

δᾰ́-πεδον, τό [Et. iz dm̥- πεδον, dm̥, δόμος] tla, pod, tlak, zemlja, ravnina, dvorišče, veža.

ἔπ-αυλις, εως, ἡ (αὖλις) stanovanje, dvorišče, bivališče, posestvo, zemljišče, tabor, dvor NT.

ἕρκος, ους, τό [Et. lat. sarcio, ire, sarcina, sartor] 1. ograja, plot, zid, meja, dvor, dvorišče, obkop, utrdba; ὀδόντων ozobje, usta, σφραγῖδος zaklep pečata. 2. odpor, varstvo, bramba, zaščita, zaslomba τινός. 3. zanka, mreža, kletka; omreženje, zaseda, izdajstvo; χρυσοδέτοις ἕρκεσι γυναικῶν po izdaji ženske, ki je bila z zlatom podkupljena.

μέγαρον, τό ep. 1. velika soba, dvorana: a) moška soba; b) ženska soba; c) spalnica. 2. nav. pl. cela hiša, dvorišče, stanovanje. 3. ion. notranji del svetišča, najsvetejše, celica v svetišču. – adv. μέγαρόνδε v sobo (za moške ali ženske), v hišo.

μέσσ-αυλος, ὁ μέσσαυλον, τό (αὐλή) ep. (ograjeno) dvorišče, ograja za živino, staja; tudi Kiklopova jama.

πρό-θυρον, τό (θύρα) nav. pl. 1. sprednja vrata, ki držijo s ceste na dvorišče, dvoriščna vrata. 2. prostor pred hišnimi vrati, vhod (v hišo), preddverje, dvorišče. 3. sprednja dvorana (Il. 15, 124).

χόρτος, ὁ [Et. lat. hortus = ograjen prostor; cohors, dvorišče, posadka (iz co + g'hrtis), kor. g'her, obseči; nem. Garten, Gurt, sor. slov. grad = ograjen prostor] 1. ep. ograjen prostor, ograja, staja, dvorišče, vrt, selo. 2. pašnik. 3. krma; trava, seno. 4. setev NT.