Franja

Βραγχίδαι, αἱ kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče svečeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Βράγχος.

γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.

δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.

δῶμα, ατος, τό (δέμω) ep. poet. ion. 1. poslopje, hiša, palača, svetišče, stanovanje, soba, dvorana (pos. za moške). 2. rodbina, družina, rod, pleme. 3. NT streha.

ἔνδον adv. [Et. ἐν + dom, prim. δόμος] 1. znotraj, notri v srcu φρένες, doma, v hiši, v mestu, οἱ ἔνδον domača družina; τὰ ἔνδον hišno gospodarstvo, domače (rodbinske) razmere. 2. v, med z gen., Διὸς ἔνδον v Zevsovi hiši γῆς ἔνδον notri v zemlji, ἐνδοτέρω bolj notri.

ἐπίστιον, τό (ἐπιστῆναι) 1. ep. stojišče, prostor na suhem, kjer so stale ladje. 2. ion. = ἐφέστιον družina.

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

θεραπεία, ἡ, ion. -ηΐη in θεράπευμα, ατος, τό (θεραπεύω) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje θεῶν, spoštovanje προγόνων; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje καμνόντων; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, πάσῃ θεραπείᾳ θεραπεύω, ἐν πολλῇ θεραπείᾳ ἔχω τινά zelo prijazno (obzirno) postopam s kom. 2. konkr. = θεράποντες NT družina, služabništvo, spremstvo ἱππική.

οἰκετεία, ἡ (οἰκέτης) domači, posli, družina NT.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

πατριά, ἡ, ion. -ιή (πατήρ) 1. a) rod, pleme, pokolenje; b) narod, oddelek naroda, stan. 2. družina, rodovina NT.

συγγένεια, ἡ (συγγενής) 1. sorodstvo. 2. sorodniki, družina, rod(bina) NT.

συνοικία, ἡ (σύν-οικος) 1. hiša, kjer jih več skupaj stanuje, zadruga, družina. 2. v najem dana (najemna) hiša, skupno stanovanje.

τέλος², ους, τό [Et. iz qweles, strslov. čeljadь, družina] krdelo, četa, množica φυλάκων, vojaški oddelek, stotnija, del brodovja τρία τέλη ποιήσαντες τῶν νεῶν.

φῦλον, τό (φύω) 1. rodbina, družina, rod, pleme. 2. narod. 3. vrsta, razred, množica, truma, roj, krdelo.