Franja

ἀντιλαβή (ἀντι-λαμβάνω) 1. ročaj, držaj. 2. slabost, prilika za napad.

ἐπισπαστήρ, ῆρος, ὁ (ἐπι-σπάω) ion. obroček ali držaj (na vratih), primež, s katerim se pripirajo vrata.

κανών¹, όνος, ὁ [Et. od κάννα] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) κανόνες. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT.

καυλός, ὁ [Et. idevr. qāulos, lat. caulis, sor. nem. hohl (stvn. hol)] 1. steblo. 2. gornji del kopjišča, držaj.

κώπη, ἡ [Et. iz qōpā, gl. κάπτω] držaj, ročnik, ročaj, držalo (vesla, meča, ključa); pren. a) meč, veslo, κώπας ἐλαύνω, ἀναφέρω veslam; b) ladja Evr. I. T. 116; brodovje I. T. 140.

λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.

ξυστόν, τό (ξύω) 1. oglajen drog, kopjišče, držaj sulice. 2. kopje, sulica.

οἴᾱξ, ᾶκος, ion. οἴηξ, ὁ [Et. iz οἰσᾱκ-, idevr. ojes-, slov. oje, ojesa] 1. držaj krmila, krmilo. 2. ušesca (železni obročki) na jarmu, skozi katera so bili potegnjeni vajeti.

ὄχανον, τό (ὄχος, ἔχω) ion. držaj, držalo (na ščitu).

ὀχεύς, έως, ὁ (ἔχω) ep. 1. držaj, šlemov jermen (s katerim je bil šlem pritrjen na glavo). 2. zapona (na pasu). 3. zapah (na vratih), zatik.

πόρπαξ, ᾱκος, ὁ poet. ščitov ročaj, držaj.