Franja

ἄδην, ἅδην [Et.: kor. sa-, lat. sat, satis, slov. sit, nem. satt] adv. zadosti, dovolj, dosita.

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἅλις adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.

ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.

ἀντ-αρκέω sem dovolj močan za kaj, sem komu kos, vzdržim kaj, zmožen sem braniti se.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀπαρτισμός, ὁ dovršitev, ἔχω εἰς ἀπαρτισμόν imam dovolj, da dodelam NT.

ἀποχρώντως adv. [od ἀποχρῶν, pt. k ἀποχράω] dosti, zadosti, dovolj, obilno.

ἀρεσκόντως (ἀρέσκω) adv. dopadljivo, prijetno; dovolj, zadosti.

ἀρκούντως (ἀρκέω) adv. dosti, dovolj; χράομαι zadovoljen sem, ἀρκούντως ἔχει zadostuje.

αὐτάρκεια, ἡ kjer je človek sam s seboj zadovoljen, samostalnost, zadovoljnost; πᾶσαν αὐτάρκειαν ἔχω imam vsega v vsem dovolj NT.

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

ἐξ-αρκέω [fut. -έσω, aor. -εσα] 1. zadostujem. 2. o osebah: sem zadosti močan, sem kos, premorem, imam, τὶ πρό τινος opravljam kaj za koga. 3. impers. ἐξαρκεῖ zadosti je, dovolj je, zadovoljen sem s čim τινί.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

κατα-κορής 2 κατά-κορος 2 nezmeren, pretiran, prenapet παρρησία, ἱερουργίαι. – adv. κατακόρως črez mero, dovolj, zadosti τῇ τύχῃ χρῆσθαι.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.