Franja

αὐθι-γενής 2 poet., ion. αὐτιγενής na istem mestu rojen, θεός domač, ποταμός ki v deželi sami izvira.

δημοῦχος 2 (δῆμος, ἔχω) poet. 1. med narodom bivajoč, narod obvladujoč, domač. 2. prebivavec zemlje γῆς, vladar dežele χθονός.

ἔγ-γαιος 3 in 2 (γῆ) poet. = ἔγγειος 2 kdor (kar) se nahaja na (v) zemlji; domač.

ἐγγενής 2 (ἐγ-γίγνομαι) rojen v, domač(in); θεοί domači bogovi; soroden, prirojen νοῦς; κακά trpljenje (nesreče) lastnega rodu; adv. ἐγγενῶς s prirojeno (očetovsko) zvestobo.

ἐγ-χώριος 3 in 2 domač, domovinski, običajen; subst. ὁ domačin, rojak; τῆσδε γῆς prebivalec.

ἐμ-φῡ́λιος 2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.

ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.

ἐν-τόπιος 2 ἔν-τοπος 2 bivajoč v kakem kraju, pričujoč, domač; subst. ὁ domačin, prebivalec NT.

ἐπι-δήμιος 2 (δῆμος) ep. ion. 1. med ljudstvom, domač(in), πόλεμος (domača) državljanska vojna, ἐπιδήμιός εἰμι bivam doma, v domovini. 2. tisti, ki je prišel iz tujine, kot tujec priseljen.

ἐπιχωριάζω sem kje domač, pogosto zahajam kam Ἀθήναζε.

ἐπι-χώριος 3 in 2 (χώρα) 1. domač, domačinski; subst. ὁ domačin, rojak. 2. v deželi navaden, običajen.

ἑρκεῖος 2 in 3, at. ἕρκειος 1. poet. ki spada k ograji, ki čuva hišo, dvoren, domač. 2. Ζεύς zaščitnik, varih hiše.

ἑστι-οῦχος 2 (ἑστία, ἔχω) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtveniki, domač, svet πόλις.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

ἥμερος 2 (3) [Et. iz jēmero, nem. Jammer] 1. krotek, ukročen, udomačen, domač, cepljen, žlahten. 2. o osebah: blag, krotek, pohleven.

ἰθᾱ-γενής 2, ion. ἰθαι-γενής (ἰθύς, γένος) 1. pravi, pristen, enakomeren, zakonski. 2. naravnim potom (sam od sebe) nastal στόματα; naraven, prvoten, domač.

μετα-δήμιος 2 (δῆμος) ep. med narodom κακόν, doma, domač.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

ὁμό-πτολις, εως, ὁ, ἡ iz istega mesta, domač, Θήβης ὁμόπτολις λεώς vse ljudstvo Teb.